brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Pri odločanju o vračilu prejete brezplačne pravne pomoči ni mogoče upoštevati okoliščin v zvezi s prosilčevim sedanjim premoženjskim stanjem, saj je edina omejitev pri vrnitvi stroškov brezplačne pravne pomoči, ki jo predpisuje zakon ta, da se od upravičenca ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - pogoji za razpis referenduma - splošni akt - posamični akt
Odloka, v zvezi s katerima zahteva tožnica razpis referenduma, se nanašata na ustanovitev javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Odloka sta tako posamična akta, o vsebini katerih referendum ni dopusten.
javni uslužbenec - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - prevedba plače - stvarna pristojnost
Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS je odločila o predlogu tožnice za razveljavitev aktov, s katerimi je bila prevedena osnovna plača oziroma je bilo odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači tožnice. Plača pa je po določbi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pravica oziroma obveznost iz delovnega razmerja, o kateri je po zakonu pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
Podlaga za to, da se pri odločanju o pogojnem odpustu upoštevajo tudi odprti kazenski postopki, je v petem odstavku 88. člena KZ-1, ki kot enega od kriterijev pri odločanju izrecno navaja tudi morebitne kazenske postopke, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora. KZ-1 v tem delu ni v nasprotju s 27. členom Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv tistih kaznivih dejanj, glede katerih še tečejo postopki, temveč so odprti postopki bili uporabljeni le kot kriterij za odločanje o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Tožnikova mladost in njegovo socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP nista okoliščini, ki bi (absolutno) utemeljevali upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
kulturni spomenik - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - skladnost posega s kulturnovarstvenimi pogoji
Upravni organ je ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za nadzidavo objekta zavrnil iz razloga ugotovljenega neskladja med kulturnovarstvenimi pogoji ter izvedenim posegom.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite relevantni le tisti razlogi, zaradi katerih je bila določeni osebi priznana subsidiarna zaščita, v obravnavani zadevi pa sta pomembni le dve okoliščini, in sicer tožnikova starost ter splošna varnostna situacija v Afganistanu. V konkretnem primeru je bistvenega pomena to, da je dovolj varna vrnitev in prebivanje v okraju Jaghori kot tudi v Kabulu. To pa je tudi glavni razlog, zaradi katerega ni bilo mogoče ugoditi tožnikovi prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - posredovanje nepopolnih podatkov - poziv k dopolnitvi - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošteno navedel, da je z bivšo ženo solastnik nepremičnine, ki je v fazi delitve premoženja. Zato ni mogoče reči, da je podatke o premoženju zamolčal. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral zato na osnovi tožnikove izjave o solastništvu na nepremičnem premoženju in na podlagi uradno pridobljenih podatkov izpeljati poseben ugotovitveni postopek po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnik v tožbi ne uspe omajati argumentacije tožene stranke v zvezi s pravili odškodninskega prava po Obligacijskem zakoniku, da niso podane niti osnovne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožnikovi argumenti, ki se nanašajo na zatrjevane nepravilnosti v kazenskem postopku, pa niso oziroma ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.
inšpekcijski ukrep - poštne storitve - določitev cen univerzalnih poštnih storitev - splošni pogoji za izvajanje poštnih storitev - dostop do poštnega omrežja izvajalca univerzalnih poštnih storitev
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je na podlagi svojih analiz presodila, da so s strani tožnice (izvajalke univerzalnih poštnih storitev) postavljene cene dostopa generalno previsoke in zato izvajalcem zamenljivih storitev ne omogočajo konkurenčnega tržnega nastopa (da bi v segmentu zamenljivih storitev sploh lahko konkurirali tožnici). Z izpodbijano odločbo je torej agencija le odpravila nezakonito stanje, ki ga je tožnica vzpostavila z objavo splošnih pogojev.
upravni spor - napredovanje v pedagoški naziv - napredovanje po vložitvi tožbe - pravni interes - naziv kot pravni interes - zavrženje tožbe
Tekom postopka je bilo sodišče seznanjeno, da je tožnica napredovala v pedagoški naziv redni profesor za področje biofizike. Ta naziv, redni profesor za področje biofizike, pa je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnica zasledovala z vložitvijo tožbe. Zato izpodbijani upravni akt ne posega več v njeno pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. V nadaljnjih vlogah tožnica sicer utemeljuje pravni interes za vloženo tožbo, vendar z navedbami ni v zadostni meri pojasnila, zakaj meni, da tudi po pridobitvi pedagoškega naziva „redni profesor za področje biofizika“ še vedno zasleduje pravni interes, da se odpravi izpodbijanji prvostopni akt. Tožbenega zahtevka pa tudi ni modificirala.
upravni spor - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica ni lastnica zemljišča, na katerem prizidek stoji, niti ni bila investitorka nelegalno zgrajenega prizidka. Zato ne izkazuje, da bi izpodbijani akt posegal v njeno pravico ali na zakonu oprto korist.
ZRDD člen 43. Pravilnik o sofinanciranju temeljnih, aplikativnih in podoktorskih raziskovalnih projektov člen 32.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje raziskovalnih projektov - ponovni postopek - za odločanje relevanten predpis - ocenjevanje projekta - recenzent - tuj državljan
Izpodbijana odločitev je pravilna in skladna z določbami ZRRD in podzakonskih aktov, ki so veljali ob izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2006 na podlagi javnega razpisa oziroma ob izdaji prvega obvestila o rezultatih izbora prijav. Glede na to, da gre za odločanje v postopku javnega razpisa, v katerem morajo biti vsi prijavitelji ob odločanju v enakem pravnem položaju, se je namreč tudi v ponovljenem postopku kot relevantne utemeljeno upoštevalo določbe predpisov, ki so veljali v času prvega obvestila oziroma prvega izdanega sklepa, spremenjene določbe pravilnika pa le toliko, kolikor se nanašajo na (formalno) podlago za izdajo prvostopenjske odločitve.
Skladno s podzakonskim predpisom so bili določeni tudi recenzenti, ki so ocenjevali tožnikov predlog raziskovalnega projekta, in sicer je kakovost vsebine predloga raziskovalnega projekta ocenjeval tuji, hrvaški recenzent. Tožnik ugovarja (podzakonski) ureditvi, ki to omogoča. Moti ga zlasti, da je njegov predlog projekta ocenjevala le ena oseba in še to tuji državljan, kar naj ne bi bilo skladno s praksami ocenjevanja in z načelom demokratičnosti. Zakaj in s katerimi praksami naj bi bila takšna določitev recenzenta v nasprotju, tožnik ne pove. Razlogi, ki jih navaja v tej zvezi, so neprepričljivi in obenem neprimerni, saj izražajo odpor do tujih strokovnjakov nasploh in še posebej do hrvaških državljanov. Neustrezen in diskriminatoren je torej tožnikov odnos do tujcev in ne izpodbijana ureditev, ki po presoji sodišča z ozirom na omejen krog domačih strokovnjakov, utemeljeno in na ustrezen način vključuje v ocenjevanje tuje strokovnjake s posameznih področij.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Vprašanje retroaktivnosti se pojavi le v zvezi z določbo 12. člena ZDDDČPNO, ker se na njeni podlagi v davčno osnovo vključujejo dohodki, prejeti pred uveljavitvijo zakona. Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja po mnenju sodišča navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, tožeča stranka pa tudi ne zatrjuje, da pogoji za ustavno skladno spremembo ureditve ne bi bili izpolnjeni.
ZDDDČPNO s predpisano davčno stopnjo tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine. Skupna stopnja obdavčitve, ki sicer lahko doseže tudi 90 %, namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatne obdavčitve. Le s takšnim načinom obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih le-ti vodijo oziroma nadzorujejo.
ZPSto-2 člen 32, 32/4, 56, 56/2, 62, 63. ZUP člen 9.
poštne storitve - univerzalne poštne storitve - dostop do poštnega omrežja izvajalca univerzalnih poštnih storitev - pogodba za dostop do poštnega omrežja Pošte Slovenije - splošni pogoji za dostop do poštnega omrežja - spor med udeleženci v poštni dejavnosti - načelo zaslišanja stranke
Ker je iz izčrpne obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da temeljijo vsa relevantna dejstva na dokazih, ki jih je na podlagi aktivnega postopanja oziroma posredovanja pridobila Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije od tožeče stranke, ali pa je bila tožeča stranka z njimi seznanjena, v postopku ni bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Razlogi, zaradi katerih je prosilec odklonil sodelovanje v postopku mediacije, za odločitev o dolžnosti vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembni.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Stališče tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, je za odločitev v obravnavani zadevi nerelevantno. Predmet odločanja je namreč zahteva tožnika za izdajo soglasja za rušenje (celotnega) objekta, ki je skladno z zakonom pogojeno z nemožnostjo sanacije dotrajanosti in poškodovanosti objekta z običajnimi sredstvi, ne pa z nemožnostjo njegove modernizacije.