brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - ponovljen postopek
Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, odvetnica ni upravičena do povračila stroškov zastopanja potem, ko je višje sodišče prvo odločitev v pravdni zadevi na prvi stopnji razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.
ZMZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 26, 28. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - istospolna usmerjenost - obrazložitev odločbe
Ker sta tožnika pripadnika posebne družbene skupine, bi morala tožena stranka na podlagi informacij iz 8. in 9. alinee 23. člena ZMZ ugotoviti, ali obstaja utemeljen razlog, da bi bila v primeru vrnitve v Srbijo in na Kosovo soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpita resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ. Izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti, saj ne temelji na informacijah o položaju LGBT populacije v Srbiji niti ne temelji na specifičnih informacijah o Kosovu kot izvorni državi drugega tožnika, ki bi vključevale tudi način izvajanja sprejetih zakonov in Ustave ter drugih predpisov izvorne države drugega tožnika iz 9. alinee 1. odstavka 23. člena ZMZ.
ZBPP člen 24. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZFPPIPP člen 382, 398.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezpalčne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
V obravnavanem primeru gre za isto dejansko stanje in enako pravno podlago. Ponovno je namreč predlagan osebni stečaj nad tožnikom - torej gre za istega dolžnika, njegove obveznosti se niso spremenile - torej upniki ostajajo enaki. To pomeni, da je dejansko stanje enako kot je bilo v času prejšnje prošnje za dodelitev BPP oziroma prejšnjega osebnega stečajnega postopka nad tožnikom. Zgolj zaradi podanega predloga za odpust dolga pa ni mogoče govoriti, da gre za drugačno dejansko stanje.
Ker tožnik v tožbi ne izpodbija, da zapisnik o inšpekcijskem pregledu ni sestavljen v skladu z določbami ZUP, ga je treba v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZUP šteti kot javno listino, ki dokazuje potek in vsebino dejanj v postopku in vsebino danih izjav, torej je treba v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik podal izjavo, kot je navedena v zapisniku, in v kateri je navedel dejstva v zvezi z gradnjo spornega objekta.
ZUJIK člen 100. ZUP člen 4, 214, 230, 230/2. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin člen 6, 7, 11, 12, 13, 14, 15, 17.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kultura - javni razpis - javni poziv - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva - pravno sredstvo zoper odločitev župana
Če vprašanja postopka javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIK niso drugače urejena, se zanje smiselno uporabljajo določbe ZUP. Pri tem se postopki javnega razpisa uporabljajo tudi za lokalne skupnosti, s tem, da pristojnosti ministra izvršuje župan oziroma drug organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost. Glede na določbe drugega odstavka 230. člena ZUP določitev pravnega sredstva zoper odločitev župana s podzakonskim predpisom ni mogoča, saj morajo biti podzakonski predpisi v skladu z zakonom. Določbo 7. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin, da je zoper odločitev na prvi stopnji možna pritožba v roku 8 dni, je tako mogoče uporabiti le v smislu, da zagotavlja stranki možnost izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Še vedno pa gre za odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
Pri postopku javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enako varstvo pravic vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč pravna sredstva le navidezna. Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi torej morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Tožena stranka mora dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi, tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Tega z odgovorom na tožbo ne more več dopolnjevati.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodki iz premoženja - davčni postopek - zbiranje podatkov - zaslišanje prič - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - izločitev dokazov
Davčni organ lahko pomembna dejstva ugotovi tako, da pridobiva podatke od oseb, ki kaj vedo o zadevi, vendar ne na način, da bi bile zaslišane kot priča v postopku. Tako morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo kaznivo dejanje davčne zatajitve s sprejemom KZ-1B dekriminirano in da zato s hišno preiskavo pridobljeni dokazi ne morejo biti veljavni, sodišče meni, da je bila hišna preiskava v trenutku, ko je bila izvedena, opravljena skladno s takrat veljavnimi predpisi. O upravičenosti davčnega organa, da skladno z določbami ZDavP-2 in ZDS-1 v postopku odmere davčne obveznosti uporabi listine, odstopljene od drugega državnega organa, pa ni dvoma. Morebitna kršitev v postopku odstopanja listin lahko predstavlja le kršitev pravil kazenskega procesnega zakona, kar pa ni predmet odločanja davčnih organov in na zakonitost odločb, izdanih v davčnih postopkih, ne more vplivati. Drugačno stališče bi pomenilo legalizacijo skrivanja davčno relevantnih listin in onemogočalo izvedbo postopkov v pristojnosti davčnih organov. Ekskluzijo dokazov določa le ZKP. Sodišče še dodaja, da je stranka v upravnem postopku, drugače kot v kazenskem postopku, tudi če je ta naperjen v njeno škodo, dolžna govoriti resnico.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je bila tožniku vročena 30. 5. 2012. Od naslednjega dne, torej od 31. 5. 2012, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek 29. 6. 2012.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - strinjanje s potekom meje
Ugovori tožnikov, ki se nanašajo na določitev zemljiškokatastrske točke 560 oziroma točke A, so neutemeljeni, saj je iz zapisnika mejne obravnave razvidno njuno nedvoumno izraženo soglasje o njeni določitvi. Če se z določitvijo te točke ne bi strinjala, bi morala to uveljavljati že na mejni obravnavi in pokazati svojo točko, sicer se šteje, da s predlagano mejo (oziroma v tem primeru (tudi) s točko 560 glede na obravnavani potek meje) soglašata.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 13, 13-6, 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - hujša disciplinska kršitev
Izrečena disciplinska sankcija je primerna storjenemu prekršku, ker gre za hujšo disciplinsko kršitev po 6. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije.
ZDDPO-2 člen 4, 8, 12, 14. SRS standard 11, 11.11, 18, 18.10, 18.11, 18.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - neutemeljeno izkazana obveznost - nakup poslovnega deleža - pripoznava dolga
Ker je imel tožnik v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2007 neutemeljeno izkazano stanje obveznosti v znesku 80.651,48 EUR (saj je bila obveznost že izpolnjena), so prihodki v davčnem obračunu za leto 2007 za ta znesek prenizko izkazani. Tožnik je namreč s podpisom pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu, potrdil, da je kupec kupnino za poslovni delež prodajalcu že plačal. Glede na navedeno po presoji sodišča po tem obveznost iz tega naslova ni (več) obstajala in je bila v poslovnih knjigah tožnika izkazana napačno. Davčni organ je zato pravilno ugotovil, da ta dolg ne obstaja, in je na podlagi SRS 11.11 moral pripoznani dolg odpraviti v povezavi s SRS 18.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nova odvetnica - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Novo postavljena odvetnica je v postopku dodelitve BPP tožniku zahtevala svojo razrešitev zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, pred tem pa je bil razrešen iz razlogov, ki so na strani tožnika tudi prvi odvetnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji tudi za uporabo določbe enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po kateri se šteje, upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnica se je zaposlila 1. 5. 2012, njena neto plača znaša 725,39 EUR, tako njen lastni dohodek presega z zakonom določen cenzus (520 EUR), zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnica, ker ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičena do dodelitve BPP.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - mnenje Zavoda RS za varstvo narave
Nameravani poseg je v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnimi strokovnimi študijami in programi ter zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je upravni organ utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.
Tožnik ne more naknadno uveljavljati drugačne pravne podlage glede višine oz. izračuna zneska, ki mu je bil pravnomočno vrnjen v 1. točki izreka odločbe z dne 3. 1. 2008, ki je v tej točki že pravnomočna.
Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prosto razpolaganje z nepremičnino
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v postopku dodelitve BPP v premoženje tožnika ne more všteti stanovanja v katerem živita tako on kot njegova mati. Nepravilno pa je upoštevala vrednost preostalega premoženja, to je nepremičnin, ki so predmet spora v nepravdni zadevi N 19/2010. Obstoj takšnega postopka namreč po ustaljeni praksi Upravnega sodišča pomeni, da gre za premoženje, ki se ga ne more upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega kriterija, kot pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
davčni postopek - povrnitev stroškov postopka - uspeh v postopku - stroški zunanjega izvajalca
Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov davčnega postopka je bila pravilno zavrnjena. Ker so mu bile z odločbo z dne 19. 4. 2011 dodatno odmerjene davčne obveznosti, namreč ni mogoče trditi, da se zanj postopek ni končal neugodno. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da je pravilen davčni obračun dolžan predložiti davčni zavezanec in da zato stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo pravilnega davčnega obračuna, ne morejo bremeniti davčnega organa, pač pa, ker se je postopek zanj končal neugodno, tožnika samega. Odločitev o tem, ali bo znesek premalo plačanih dajatev ugotovil sam ali pa bo za to najel zunanje izvajalce, pa je odločitev samega tožnika in ne davčnega organa.
Sodišče se strinja z razlago v tem postopku sporne pravne podlage 20. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Odlok o PUP) glede potrebnih odmikov od sosednjega objekta kot tudi od sosednje parcelne meje. Predmetna gradnja mora izpolnjevati vse pogoje (odmiki in zdravstvene tehnične zahteve) iz 20. člena Odloka o PUP, ker pa je mansarda od parcelne meje odmaknjena le 1,59 m (namesto vsaj 4 m), gradbenega dovoljenja brez soglasja lastnika sosednje mejne parcele ni mogoče izdati.