Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. SZ-1 člen 87.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalno prebivališče prijavitelja
Tožnica ima stalno prebivališče na naslovu, ki ni na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja.
ZGO-1 člen, 74c, 74c/1, 74c/1-3. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 11-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahteven objekt
Sporni objekt (oporni zid) šteje med nezahtevne objekte iz 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar nadalje, glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 zahteva ugotovitev, ali je sporna gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Sodišče je presodilo, da je bila v spornem primeru ugotovitev upravnega organa, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev iz 39. člena PUP, pravilna.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - državna pomoč
Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožnik je pred uveljavitvijo določb EZ-C že kandidiral za nepovratna sredstva iz naslova politike razvoja podeželja, ki so mu bila tudi odobrena. Dejstvo je, da so bila ta sredstva namenjena izgradnji sončne fotonapetostne elektrarne, v zvezi s katero je kasneje po določbi 64.n člena EZ uveljavljal še podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje.
V obravnavanem primeru se z izpodbijano odločbo ne posega v tožnikove že pridobljene pravice. Tožnik je namreč uveljavljal državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
EZ člen 64n/3. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Prvotno prejeta sredstva so bila pri izračunu višine referenčnih stroškov upoštevana. Referenčni stroški so se tako znižali le ob upoštevanju prejetih nepovratnih sredstev in ne glede na celotno investicijo. Podlaga za to je tretji odstavek 64.n člena EZ-C. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožeča stranka pa je uveljavljala državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - poškodovan objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek, v katerem se po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. To pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obvezno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Sodišče zato ne more slediti tožbenemu ugovoru, da nesodelovanje tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, toliko bolj, ker v sporni zadevi tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi, ne navaja takih ugovorov, ki bi lahko bistveno vplivali na odločitev.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4. ZDoh-2 člen 6.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - prelomna pravila - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov
Tožnika se šteje za rezidenta Republike Slovenije po kriteriju središča življenjskih interesov. Z Republiko Avstrijo ga namreč povezujejo le tiste okoliščine, ki se nanašajo na ekonomski položaj oziroma delo v tujini. Tožnikova žena, ki v času, ko so otroci že vsi zaposleni in samostojni, ne glede na to, da je ekonomsko neodvisna, pomeni bistven del tožnikove družine, živi v Sloveniji. Da bi bil v Avstriji vključen v socialne povezave (kulturne, športne itd.) oziroma da bi se tam udejstvoval, pa tožnik niti ne navaja.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče s sklepom zavreči.
upravni spor - pravni interes za tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožena stranka je ugodila tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato je tožnik zoper odločbo z dne 15. 1. 2010 lahko vložil pravno sredstvo, kar pomeni, da izpodbijani sklep z dne 10. 3. 2010 o zavrženju pritožbe nanj ne učinkuje več. Tožnik zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Tožena stranka je v ponovljenem postopku sledila napotilu sodišča in ugotovila, da je predmetno zemljišče, ki spada v urejevalno enoto Kromberk, opremljeno z vodovodnim, električnim, kanalizacijskem in cestnim omrežjem. Neutemeljena je zato tožbena trditev, da niso bili upoštevani kriteriji iz 61. člena ZSZ/84.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 6, 7, 8.
nadomestilo za odmero stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - dejavnost garažnih hiš
Uvrščanje stavbnih zemljišč z namembnostjo garažnih hiš v skupino C (ali v skupino D), drugič pa v skupino E glede na to, ali navedeno dejavnost opravlja „zasebni ponudnik“ ali javno podjetje oz. koncesionar, je nezakonito.
gradbeno dovoljenje - gradnja polnilnice mineralne vode - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes
Z izdanim gradbenim dovoljenjem se ni odločalo o črpanju mineralne vode in ni v ničemer poseglo v razmerje iz koncesijske pogodbe in koncesijske odločbe, saj se gradbeno dovoljenje sploh ne nanaša na vrtino RgS-2/88. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na pravice, ki gredo tožnici kot nosilki vodne pravice po ZV-1, saj te lahko varuje v postopku za podelitev vodne pravice drugemu uporabniku na istem vodnem viru, kršitev pravice do blagovne znamke ... pa v za to namenjenem sodnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
O isti upravni zadevi je bilo izdanih že več zavrnilnih odločb in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, od izdaje teh odločb ni spremenilo, zato je bilo treba tožnikovo prošnjo zavreči kot nedovoljeno.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana člen 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev
NUSZ je po svoji naravi denarna terjatev, zato pogoja „ogroženosti življenjskega obstoja zavezanca in njegovih družinskih članov“ ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za socialno ogroženost. Način ugotavljanja socialne ogroženosti zaradi slabega materialnega stanja je v času izdaje izpodbijane odločbe urejal ZSV, zato je toženka ravnala pravilno, ko se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega kriterija za oprostitev plačila NUSZ oprla na ureditev iz tega zakona.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - odlog izvršbe - upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo
S sklepom o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe.
Stranka ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva njene pravice ali obveznosti iz 23. člena Ustave RS v upravnem sporu pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, tudi če je prvostopenjski organ posegel v ustavno pravico, ampak mora najprej izčrpati pravna sredstva v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče.
ZUP člen 164, 164/2. ZUN-ČG člen 11. ZGO-1 člen 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - TNP - sanacijski PUP - dokazovanje - listine - ugotovitev v obrazložitvi odločbe kot dokaz
Kot dokaz se lahko uporabi tudi ugotovitev, ki izhaja iz obrazložitve odločbe (listine), ne glede na to, da postane pravnomočen le njen izrek.
Vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija objekta ne pomeni vzpostavitev stanja, ki bi bilo skladno s prostorskim aktom oziroma v obravnavanem primeru z Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj, ampak vzpostavitev stanja, ki je bilo pred izvršitvijo nedovoljenega posega.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ, ki je pristojen za odločanje, ima možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti.
Glede na naravo postopka podeljevanja koncesije vlog v tem postopku ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP. To pomeni, da dejstvo, da gre tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije za vlogo, ne izključuje pravice koncesionarja, da v javnem razpisu poleg vsebinskih pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, določi tudi formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje vlog.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih - tehnične zmožnosti za izkoriščanje potencialne energije
Sodišče je že v več zadevah, ki jih je obravnavalo v zvezi z odmero vodnih povračil, presodilo, da uporabljene določbe Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v prvem in petem odstavku 124. člena ZV-1.
Tožnica je zmanjšane proizvodnje električne energije (133.191,642 MWh namesto 145.287,00 MWh) uveljavljala izključno iz razloga svojih tehničnih zmožnosti, ki pa pri odmeri vodnega povračila niso upoštevne. Ker toženka v skladu s prvim odstavkom 139. člena ZUP dokazov o dejstvih, ki niso pomembna za izdajo odločbe, ni dolžna izvajati, drugih razlogov za zmanjšanje izkoriščanja potencialne energije pa tožnica ni zatrjevala, ne drži trditev, da toženka v postopku ni ugotovila resničnega dejanskega stanja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dvojček - odstranitev enote dvojčka - solastnina vmesne nosilne stene - poseg v skupni del stavbe
V obravnavanem primeru si vmesni nosilni zid delita oba dela dvojčka. Zato bi morala tožnika za odstranitev dela dvojčka, s katerim se posega v skupni del stavbe, pridobiti soglasje lastnikov sosednje enote dvojčka, s katerimi imata v solasti vmesno nosilno steno.