ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, člen 8, 18, 18/3, 18/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja počitniškega objekta in nadstrešnice - enostavni objekt
Ena od zahtev, da se objekt, ki je bil zgrajen brez odločbe o dovolitvi priglašenih del oz. začetek njegove gradnje ni bil priglašen, šteje za enostavni objekt je, da ima enake ali manjše dimenzije, kot jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dograditev objekta - postopek za legalizacijo objekta
Prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je relevantna dejstva, ki so bila podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, med drugim ugotovil na podlagi zaslišanja tožničinega prokurista, ki je povedal, da je tožnica hišo kupila v letu 2008 in na kletno etažo ob objektu dodala lesen nadstrešek tlorisnih dimenzij cca. 10,00 m x 6,00 m, v oktobru 2009 pa je nadstrešek zaprla, ker naj bi v njem uredila stanovanjske prostore. Navedeno je skladno z vsebino zapisnika o zaslišanju z dne 25. 11. 2009, ki ga je tožničin prokurist podpisal in nanj ni imel pripomb, zato sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih dejstev.
Gradnja novega objekta se lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), zato na odločitev o izreku inšpekcijskega ukrepa ne morejo vplivati aktivnosti v zvezi z legalizacijo objekta, niti postopek sprejemanja prostorskega akta, ki naj bi to legalizacijo omogočil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj- obrazložitev odločbe
Določba 24. člena ZBPP organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz razlogov, ki jih organ mora navesti, mora izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznano na prvi pogled
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravnomočen upravni akt - izpodbijanje drugostopenjskega akta - pravnomočno odločena upravna zadeva
Tožena stranka zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 20. 1. 2010 ni vložila pritožbe, zaradi česar je ta postala pravnomočna, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrnilo.
Z drugostopenjsko odločbo se ne posega v pravni položaj tožnika, temveč je z njo le zavrnjena pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa, zaradi česar je sodišče tožbo tudi v tem delu zavrglo.
O isti upravni zadevi je že bilo pravnomočno odločeno, tožeči stranki pa so bile naložene obveznosti, saj se je inšpekcijski postopek že pravnomočno končal z odločbo z dne 20. 1. 2010, zoper katero tožeča stranka ni vložila pritožbe.
davčna izvršba - izvršba na denarne prejemke - ugovori zoper sklep o izvršbi - šibko premoženjsko stanje dolžnika
Pri presoji zakonitosti sklepa o izvršbi so nerelevantni ugovori, ki se nanašajo na premoženjsko stanje dolžnika. Upoštevati je treba le zakonsko predpisana izvzetja in omejitve, ki jih mora pri rubežu upoštevati izplačevalec denarnih prejemkov in so določeni v sklepu o izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - verjetni izgled za uspeh
Ker ima uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti bistven vpliv na položaj tožnice kot stečajnega dolžnika, je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja tudi glede drugega dela tožničinega zahtevka (glede odpusta obveznosti), kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi zgolj zatrjuje, da je sodišče odločalo v njegovo škodo, za kar pa ne navede nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vsaj s stopnjo verjetnosti kazale na to, da bi lahko uspel s pritožbo. Pavšalna navedba, da mu je bilo onemogočeno pravično sojenje pa tudi ne zadošča za ugotovitev, da bi bila pritožba lahko uspešna.
ZTuj-1 člen 43, 43-3, 43-5, 43-7, 98, 98/1, 98/1-3.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje
V postopku ni sporno, da sta bili tožniku izdani dve odločbi o prekršku zaradi kršitve po 3. točki prvega odstavka 98. člena ZTuj-1, ker se je v Republiki Sloveniji nahajal nezakonito. Navedeno dejstvo utemeljuje domnevi iz 3. in 5. alinee prvega odstavka 43. člena ZTuj-1, da tožnik po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil države, ter da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
gradbeno dovoljenje - odločba o spremembi gradbenega dovoljenja - sprememba investitorja - obnova postopka - upravičena oseba - stranka v postopku
S spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorja se ni poseglo v pravice tožnika - lastnika zemljišča, ki meji na zemljišče, na katerem stoji objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Tožnik zato ni upravičen predlagati obnove postopka, v katerem je bila izdana odločba o spremembi gradbenega dovoljenja.
ZDoh-2 člen 35, 35/1, 37, 37/2, 37/2-8, 40, 40/1, 40/3, 127, 127/2, 127/6. ZPIZ člen 293.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz pretekle zaposlitve - poklicna renta nekdanjega delodajalca v tujini
Mesečna renta, prejeta po upokojitvi upravičenca od nekdanjega delodajalca v tujini, je dohodek, ki je po vsebini oziroma po namenu primerljiv dohodkom iz naslova slovenskega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po 293. členu ZPIZ, ki se po ZDoh-2 uvrščajo med pokojnine.
ZPOP-1 člen 11. Javni razpis „Inovacijski vavčer 2011“ točka 3, 9.
javni razpis - razpisni pogoji - sofinanciranje upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev oz. svetovalcev - vpis zunanjega izvajalca oz. svetovalca v bazo Sicris
V razpisnih pogojih je kot pogoj določen vpis raziskovalca v bazo Sicris, vendar pa to ne pomeni, da za izpolnjevanje razpisnih pogojev zadostuje kakršnikoli vpis v predmetno bazo. Ker je javni razpis namenjen sofinanciranju stroškov zunanjih izvajalcev za različne projekte prijaviteljev, je izpolnjevanje tega pogoja odvisno tudi od vrste razvojno naravnanega projekta oziroma vrste zaščite industrijske lastnine kot končnega rezultata.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep povečanja gospodarske aktivnosti gozdov - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Tožnica je na podlagi lažnih podatkov neupravičeno prejela nepovratna sredstva za nabavo kmetijske opreme, saj je preko fiktivnih računov, izdanih preko povezanih družb, želela prikazati večjo vrednost nabavljenega traktorja in prikolice, kot je bila dejanska ter si na ta način navidezno zagotoviti sredstva za plačilo kupnine v celotnem obsegu.
Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko drugače urejena kot v ZUP le v posebnem zakonu, ne pa tudi v podzakonskem aktu. V obravnavanem primeru ZJC ne določa roka, v katerem je potrebno vložiti vlogo za izdajo nadomestne vinjete, pač pa to določa Uredba o cestninskih cestah in cestnini. Določitev roka za uveljavljanje neke pravice ne more biti predmet urejanja v podzakonskem predpisu, saj gre za vprašanje upravnega postopka, ki se skladno s 3. členom ZUP lahko ureja le v posebnem zakonu, ne pa tudi v podzakonskem aktu.
dovolitev zadrževanja - pravni interes za tožbo - pravica do nastanitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba o dovolitvi zadrževanja v RS z dne 29. 6. 2012 pravno-formalno v ničemer ne spreminja odločb z dne 25. 1. 2012 in z dne 25. 7. 2012 o omejitvi gibanja tožniku v Centru za tujce, na podlagi katerih je tožnik imel zagotovljeno pravico do nastanitve. Tudi iz listine „dovoljenje za izhod“ z dne 16. 8. 2012 izhaja, da je bilo s tem dovoljenjem tožniku dovoljeno, da se je gibal izven Centra za tujce na dan 17. 8. 2012 med 8.00 in 17.00 uro, kar pomeni, da je se ukrep omejitve gibanja tudi na ta dan dejansko izvajal. Tožnik si tako s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker mu pravica do nastanitve iz 3. oziroma 5. odstavka 76. člena ZTuj-2 zaradi zapustitve Slovenije in s trenutkom zapustitve Slovenije ne pripada več, imel pa je to pravico tudi ob oziroma po izdaji izpodbijanega akta.
brezplačna pravna pomoč - na pogoj vezana brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Tožnica je bila z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči posebej opozorjena na posledico, ki bo sledila, če v določenem roku ne bo obvestila tožene stranke o vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka. Ker navedenega pogoja ni izpolnila, je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno ugotovila, da ji je prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči oz., da ji je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev BPP. Glede na navedeno je bistveno, kdaj je bila storitev BPP, kot izhaja iz izdane napotnice, opravljena.
ZSV člen 92, 96. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 29.
socialno varstvo - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - domsko varstvo in oskrba - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - prekategorizacija sobe v dvoposteljno - razveza pogodbe
Tožnica biva v javnem socialno varstvenem zavodu, ki je del mreže javne službe, katere namen je, da se socialne varstvene storitve institucionalnega varstva omogočijo čim večjemu številu upravičencev pod enakimi pogoji. V skladu z zakonodajo je pri urejanju razmerij med socialno varstvenim zavodom in upravičencem na prvem mestu sporazumna rešitev. Prvostopni organ si je za to prizadeval, ko to tudi v več poskusih ni uspelo, je bilo mogoče o zadevi odločiti le z odločbo o razvezi pogodbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - uveljavljanje svoje pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe
Da bi sodišče vzelo po vsebini v obravnavo tožbo tožeče stranke, ki je po svojem pravnem statusu pravna oseba zasebnega prava, bi morala ta v zadostni meri izkazati, da ji izpodbijani akt posega v njen pravni interes ali določeno pravico v smislu 3. in 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. Tožeča stranka te procesne predpostavke ni izpolnila, saj je v tožbi le pavšalno navedla, da ji izpodbijani akt posega v njen pravni položaj oziroma njeno procesno pravico, češ da posega v pravico stranke zadevnega upravnega postopka (za priznanje mednarodne zaščite za člane družine) in njenega pooblaščenca po 1. oziroma 2. odstavku 82. člena ZUP. Vendar iz vložene tožbe izhaja, da je niso vložili člani družine A., niti njihov pooblaščenec.
ZPIZ-1 člen 292, 292/3, 296, 362, 382, 385, 385/4. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje člen 9.
Vsebina pokojninskega načrta je v zakonu za sklad obrtnikov predpisana posebej in tudi nekoliko drugače, vendar je treba upoštevati, da tudi za ta sklad smiselno veljajo določbe o pokojninskem načrtu iz 296. člena ZPIZ-1, s tem pa tudi določba, da mora biti s prostovoljnim dodatnim zavarovanjem po pokojninskem načrtu pokrito (vsaj) izplačilo dodatne starostne pokojnine iz 362. člena ZPIZ-1.
Ureditev v ZPIZ-1, kjer je določeno, da pokojninski načrt aktuarsko potrdi Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance, minister, pristojen za delo pa nato načrt sprejme (četrti odstavek 385. člena ZPIZ-1), je treba razumeti tako, da se načrt sprejme (oziroma odobri) le, če je pred tem aktuarsko potrjen s strani pristojnega urada.