Prihodki tožnice, ki se vštevajo v skupno maso njenih prihodkov, presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še odobri BPP.
Davčni organ je pravilno ugotovil, da tožnica s svojimi izjavami in predloženimi listinami ni uspela dokazati, da so bile storitve posredovanja s strani družbe A. dejansko opravljene. Drugačne in obenem povsem splošne tožbene trditve ne prepričajo o nasprotnem. Vsebina predloženih pogodb (od katerih manjka tista, na katero se sklicuje izstavljeni avansni račun!) je bila po njihovi podrobni obravnavi ocenjena kot dokaz, ki ne izkazuje nastalega poslovnega dogodka. Upoštevano pa je bilo tudi razdrtje oziroma prekinitev pogodbe ter dogovor, sklenjen v tej zvezi, in pri tem ugotovljeno, da opravljene storitve iz navedenih listin niso razvidne, s tem pa tudi ni izkazan strošek, kot se zahteva po določbah SRS 14.10, ki bi bil upravičen v smislu davčno priznanih odhodkov po določbah 12. člena ZDDPO-2.
dohodnina - posebni davek na določene prejemke - prispevki za socialno varnost - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - delo študentov in dijakov - izplačilo preko študentske napotnice - denarno breme - dokazovanje - listine - zaslišanje prič
Po tem, ko je bilo v postopku ugotovljeno, da del niso opravili študenti, ki so bili nosilci izdanih študentskih napotnic, je dokazno breme o tem, da so bila izplačila resnično izvedena osebam, ki so delo opravile, na tožeči stranki. To še toliko bolj velja, ko gre za prejemke, za katere je predvidena bolj ugodna davčna obravnava.
V davčnem postopku se dejansko stanje ugotavlja in dokazuje prvenstveno z listinami, dokazovanje z zaslišanjem pa se izvaja le, če gre za dokazovanje dejstev, ki jih ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera ni mogoče dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi.
Vrednost neodplačno pridobljenega poslovnega deleža se skladno s SRS 18 izkazuje kot izredni prihodek. Stališče, da vrednost naložbe v drugo podjetje vpliva le na spremembo stalnih sredstev podjetja in ne na prihodke, drži le v primeru odplačne pridobitve poslovnega deleža.
V pogledu (začetnega) merjenja naložbe so v obravnavanem poslovnem letu (1999) veljavni SRS predpisovali, da se dolgoročne finančne naložbe vseh vrst v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti. Nabavni vrednosti po SRS 3.6 ustrezajo naložena denarna ali drugačna sredstva, seveda ob predpostavki, da gre za običajno, odplačno pridobitev. Če je odtujitev neodplačna, nabavni vrednosti dolgoročne finančne naložbe ustreza nabavna vrednost poslovnega deleža, kakršna bi ta bila v primeru odplačne pridobitve.
Pogoj za popravek vrednosti terjatve je, da terjatev ni poplačljiva. Tožnica bi morala na osnovi listin dokazovati, da so zmanjšane realne možnosti, da bo terjatev plačana, npr. da je v zvezi z njo sprožen sodni spor, da je terjatev prerekana, da je podan predlog za sodno izvršbo; ne dokazuje pa niti pisnega opominjanja dolžnika. Da bi se terjatev priznala za sporno ali dvomljivo, mora zavezanec dokumentirano dokazati, da je že opravil določena dejanja v smeri njene izterjave.
Po določbi 29. člena ZST, ki je veljal v času nastanka taksne obveznosti, v primeru, če taksni zavezanec sodne takse ne plača niti po opominu sodišča, obvesti sodišče pristojni davčni organ, naj neplačano takso izterja. Na podlagi sporočila sodišča izda davčni organ odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, da v 15. dneh plača sodno takso in 50 % pribitka nanjo, sicer jo prisilno izterja.
spletne igre na srečo - izvršba po tretjih osebah - pravni interes - zavrženje pritožbe
Tudi če je tožnik „osnovni“ zavezanec, tj. zavezanec iz njemu izdane prepovedne odločbe z dne 1. 8. 2006, v svojstvu zavezanca nima legitimacije za pravna sredstva v zvezi z odločbami z dne 17. 3. 2010, s katerimi so bile naložene obveznosti operaterjem. Tožnik torej glede vložitve pritožbe zoper sklepe, ki se nanašajo na opravo izvršbe, ni oseba iz drugega odstavka 292. člena ZUP. Ker pritožbena procesna predpostavka ni bila izpolnjena, je prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za odlog izvršitve odločb z dne 17. 3. 2010 lahko zavrgel.
Besedilo druge alineje drugega odstavka 28. člena ZVK je takšno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot da organ tržne inšpekcije mora izdati ukrep začasne prepovedi dejanja, če je za to dejanje vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, kar pomeni, da za izdajo tega ukrepa pristojni organ ni pristojen predhodno ugotavljati obstoja zakonskih elementov nelojalne konkurence. Bistveno je, da je tožba vložena zaradi dejanja, ki ga je pristojni organ začasno prepovedal in bistveno je, da je tožba ali ovadba vložena zaradi nelojalne konkurence.
ZEKom člen 27, 27/4, 27/5, 141, 141/1, 144, 144/2.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost cenovnega nadzora - obveznost stroškovnega računovodstva - obveznost enakega obravnavanja - cena storitve digitalnega prizemnega oddajanja - določitev vrednosti opreme - storitev kolokacije - cena lokacijskih stroškov infrastrukture
Dejstvo, da je tožnica tekom postopka nadzora spremenila cenik, ki je predmet regulatorne odločbe, ni pravno relevantno dejstvo v postopku nadzora nad izvajanjem obveznosti. Sporni cenik 1. 6. 2010 je namreč podlaga za oblikovanje cen storitev, ki jih je nudila na trgu tožnica v različnih (mnogih) pogodbenih razmerjih, v katere je stopila v obdobju njegove časovne veljavnosti. Ta pogodbena razmerja pa so lahko predmet presoje po različnih obligacijskih podlagah.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev davčnega dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločba o plačilu dolga - ugovori dolžnikovega dolžnika
Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z višino in obstojem dolga tožeče stranke do davčnega dolžnika v (pri)tožbenem postopku zoper odločbo, izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2, ni več možna. Ugovor, da ni dolžnikov dolžnik, bi namreč tožeča stranka lahko uveljavljala z ugovorom zoper sklep o davčni izvršbi, česar ni storila. Z izdajo izpodbijane odločbe je tako dolg davčnega dolžnika prešel nanjo.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - samostojni podjetnik - prenehanje opravljanja dejavnosti - odtujitev oziroma pridobitev sredstev - priglasitev prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi osebi
Po četrtem odstavku 38. člena ZDoh-1 se lahko zahteva, da se za odtujitev oziroma pridobitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, če dejavnost nadaljuje druga fizična oseba in so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je zavezanec prenehal z opravljanjem dejavnosti zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi ali zaradi prenosa dejavnosti ali dela dejavnosti na zakonca ali zunajzakonskega partnerja oziroma otroka ali pastorka, da novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji, da morajo biti prevzeta sredstva vključena v poslovne knjige novega zasebnika po knjigovodski vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca ter da se prevzeta sredstva amortizirajo tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja ne bi prišlo.
Priglasitev prenehanja opravljanja dejavnosti in nadaljevanja dejavnosti po drugi osebi iz 283. člena ZDavP-1 je le predpogoj za to, da se lahko sploh uveljavlja davčno obravnavo iz četrtega odstavka 38. člena ZDoh-1. Ne pomeni pa, da se na podlagi petega odstavka 283. člena ZDavP-1 izdano potrdilo davčnega organa tolmači kot potrdilo, da tožnik izpolnjuje tudi vsebinske pogoje za takšno obravnavo iz 38. člena ZDoh-1.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Vprašanje retroaktivnosti se pojavi le v zvezi z določbo 12. člena ZDDDČPNO, ker se na njeni podlagi v davčno osnovo vključujejo tudi dohodki, prejeti pred uveljavitvijo navedenega zakona. Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO (kot v obravnavanem primeru), zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. Uvedba dodatnega obdavčenja navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje; tožeča stranka pa tudi ne zatrjuje, da bi pogoji za ustavno skladno spremembo ureditve ne bili izpolnjeni.
ZDDDČPNO s predpisano davčno stopnjo po presoji sodišča ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine, čeprav lahko skupna stopnja obdavčitve doseže 90%. Navedeno velja namreč le za dohodke, ki po višini presegajo predpisani limit, dohodki do predpisanega limita pa niso predmet dodatnega obdavčenja. Le z visoko stopnjo obdavčitve pa je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih vodijo oziroma nadzorujejo.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - DDV - gradnja počitniških hiš - neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti - neodvisno opravljanje ekonomske dejavnosti - enkraten ali priložnostni posel
V zadevi ni spora o tem, da je tožnik leta 2007 kupil zemljišče, da je pridobil gradbeno dovoljenje za tri počitniške hiše, da je vse tri hiše zgradil ter nato eno prodal, za ostali dve pa objavil oglas za prodajo. Spora tudi ni o tem, da je bil v času gradnje hiš tožnik še registriran kot samostojni podjetnik z dejavnostjo gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Pač pa je sporno, ali zadevna gradnja pomeni opravljanje dejavnosti ali pa gre za gradnjo za lastne potrebe, kot trdi tožnik. Temu se namreč dohodnina od dohodka iz dejavnosti in DDV odmerita samo, če je tožnikovo gradnjo počitniških hiš šteti za neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2 oziroma neodvisno opravljanje katerekoli ekonomske dejavnosti iz 5. člena ZDDV-1, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Bistveno za obdavčitev je torej, da se opravlja neodvisna in samostojna (gospodarska) dejavnost in da ne gre za enkraten posel ali posel, ki se opravi priložnostno in ga zato ni mogoče šteti za delovanje, namenjeno trajnejšemu pridobivanju dohodkov. V konkretnem primeru za enkraten posel očitno ne gre. Prav tako ne gre za priložnostno delovanje, temveč za kontinuirano gradnjo, in to ne ene, temveč treh počitniških hiš, ki je sledila nakupu zemljišča. Predvsem pa na pridobivanje dohodkov in s tem na opravljanje dejavnosti kaže že izvedena prodaja ene od hiš in nameravana prodaja ostalih. Tožbeni ugovori o (nameravani) gradnji „za lastne potrebe“ ne prepričajo o nasprotnem.
ZBPP člen 30, 30/10, 30/11, 34, 34/2. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika - razlogi na strani upravičenca - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je pri izdaji izpodbijane odločbe bistveno kršila določbe upravnega postopka, saj tožnice ni seznanila z dejstvi in dokazi, ki so bili podlaga za njeno izdajo, med strankama pa je sporno, kdo je odgovoren za nastanek razlogov, zaradi katerih postavljeni odvetnik ni mogel v redu opravljati svoje dolžnosti.
Tožnik je s podano zahtevo za sodno varstvo izgubil boniteto plačila polovičnega zneska globe, zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno posredoval v izterjavo še preostalo polovico.
Tožena stranka je v izreku odločbe ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za navedeni položaj, ni pa zanj primeren glede na svojo strokovno usposobljenost. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je odločitev tožene stranke nerazumna. Natečajna komisija je ugotovila objektivne kriterije, na podlagi standardov, med njimi tudi izkušnje in menedžerske sposobnosti tožnika. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja kakršnakoli nepravilnost pri uporabi standardov. Po mnenju sodišča je sklop -izkušnje in menedžerske sposobnosti- v sklepu dovolj pojasnjen in prepričljiv. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima sestavin iz 214. člena ZUP.
ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 67, 67/2, 140, 140/2. Pravilnik o izvajanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Piran za programsko obdobje 2011-2013 člen 9, 9-4, 10, 10/2. Javni razpis za podporo izvajanju ukrepov na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Piran za leto 2011.
Sestavine popolne vloge mora, glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZUP, določiti predpis. Ker Pravilnik o izvajanju pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Piran za programsko obdobje 2011-2013, na podlagi katerega je bil objavljen javni razpis, ne določa, da mora prijavitelj k vlogi priložiti predračune, predmetna vloga ni bila nepopolna.
Tožnica je že v letu 2010 pri organu prve stopnje zaprosila za dodelitev neprofitnega stanovanja. Dne 7. 1. 2011 in 23. 2. 2012 pa se je s svojo zahtevo obrnila tudi na organ druge stopnje s prošnjo, da ji izda pismeno odločbo. Ker dopisi toženke ne pomenijo odločitve o tožničini zahtevi v skladu z določbami ZUP, so po presoji sodišča podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa.
upravni postopek - stroški upravnega postopka - zamudne obresti
Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti, če dolžnik, tj. v obravnavanem primeru investitor, obveznosti plačila stroškov ne bo izpolnil pravočasno, je lahko del odločitve upravnega organa.
ZUP člen 260, 260-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2, 220/2-b, 239, 239/1, 239/1-2.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - naknadni obračun dajatev
Sodišče se strinja s toženo stranko, da predlogu za obnovo postopka ni mogoče ugoditi, ker tožnika ne navajata nobenih novih dejstev in dokazov v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Iz priloženih dokazov namreč izhaja, da niso bila ugotovljena drugačna dejstva, kot so navedena v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 8. 7. 2009 in nato v odločbi z dne 13. 8. 2009.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke - odklonitev podpisa zapisnika o zaslišanju
Iz odločbe ni razvidno, da je bilo na ogledih 7. in 11. 3. 2011 ugotovljeno karkoli, česar ne bi gradbeni inšpektor ugotovil na ogledu 14. 3. 2011, na katerem je bil prisoten tudi tožnik in je podal izjavo. Ker tožnik ne izpodbija zapisa svoje izjave v zapisniku, je za njeno vsebino nepomembno, zakaj zapisnika ni podpisal. Tudi če bi držalo, da je odklonil podpis, ker ga gradbeni inšpektor ni seznanil z vsebino zapisanega, ne bi šlo za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka in bi moral tožnik pojasniti, kako je zatrjevana kršitev vplivala ali bi mogla vplivati na odločitev v zadevi.