določitev funkcionalnega zemljišča - vlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča - stranka v postopku - soglasje solastnikov
Z določitvijo funkcionalnega zemljišča k objektom, ki niso samo v lasti tožeče stranke, temveč tudi v solasti stranke z interesom, bi se prav gotovo poseglo v (so)lastninska upravičenja drugih oseb, s čimer bi bile kršene pravice drugih solastnikov. Dejstvo je, da je ob vložitvi zahteve veljavni 46. člen ZUN v tretjem odstavku dal tudi solastniku nepremičnine aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča, ne more pa se ta pravica razlagati tako, da se lahko s tem omeji solastninska pravica in s tem pravica razpolaganja drugega solastnika (drugi odstavek 66. člena SPZ), če za to vlagatelj zahteve ne pridobi njegovega soglasja.
V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka skrbeti za dostojanstvo organa. Pri tem je žalitev organa ali uradne osebe treba pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obnova postopka - odprava sklepa o obnovi postopka - odprava v obnovljenem postopku izdane odločbe
Ker je zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku, pogojena (tudi) z zakonitostjo sklepa o uvedbi postopka, v katerem je izdana, odpravo izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru narekuje že odprava sklepa o obnovi postopka. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo, ne da bi zadevo vrnilo toženi strani v ponovni postopek. Ponovno odločanje v obnovljenem postopku je namreč odvisno od odločitve tožene stranke o uvedbi obnove postopka v ponovnem postopku odločanja po sodbi tega sodišča I U 1066/2011 z dne 4. julija 2012.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - znižanje preživnine - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Stranki pravdnega postopka za znižanje preživnine sta mladoletna otroka prosilke za BPP, sicer njune zakonite zastopnice. Zato je bila BPP nepravilno dodeljena materi otrok, namesto mladoletnima otrokoma, ki ju zastopa mati kot njuna zakonita zastopnica.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta - obrazložitev odločbe
Iz predloženega uradnega končnega elaborata, ki predstavlja pravno podlago upravnim organom pri izdaji gradbenega dovoljenja izhaja, da sta bila tako vsebinski (tekstualni) del kot grafični del občinskega prostorskega akta „podvržena“ postopku po ZPNačrt, vendar se kot veljavna in s tem uradno objavljena v Uradnem listu potrjuje samo sprememba grafičnega načrta (6. člen PUP/09), ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.
Sodišče ni moglo preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe, ker tožena stranka v obrazložitvi ne navaja dejanskega stanja, katerega pravilna in popolna ugotovitev je bistvena za zakonitost odločbe, to je, na katere parcelne številke se spremembe PUP/09 zgolj grafičnega načrta (brez navedbe tekstualnih določb PUP in katerih) nanašajo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika zaprošene brezplačne pravne pomoči - nejasna vloga - varstvo pravic strank
Tožena stranka je kot obliko zaprošene pravne pomoči (BPP) štela pritožbo, vloženo v upravnem postopku, vendar take odločitve listine upravnega spisa ne podpirajo. Če je tožena stranka dvomila o obliki zaprošene BPP, bi morala prosilca pozvati k dopolnitvi njegove prošnje, torej ravnati skladno s temeljim načelom iz 7. člena ZUP. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predmetnem postopku kršila določbe ZUP, ki se nanašajo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da prosilec, tožnik v tem upravnem sporu, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. člena ZBPP, ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP.
Odločba o nujni BPP je bila prosilki vročena 19. 9. 2011, torej bi morala svojo prošnjo za BPP dopolniti v roku 15 dni od vročitve. Iz odločbe z dne 10. 11. 2011 izhaja, da prošnje tožnica ni dopolnila niti do izdaje te odločbe, zato je organ v tej odločbi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 36. člena ZBPP pravilno ugotovil, da je bila prosilki nujna brezplačna pravna pomoč v obliki odgovora na tožbo neupravičeno odobrena.
obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok
Stranka, ki bi bila aktivno legitimirana kot predlagatelj obnove postopka, je samo takratni inšpekcijski zavezanec – investitor, ki mu je bil izdan inšpekcijski ukrep odstranitve objekta, ne pa tožeča stranka, ki je ta objekt pridobila šele s kupoprodajno pogodbo dne 14. 2. 2006, in kateri je bil izdan šele sklep o dovolitvi izvršbe, ki pa ni predmet obnove postopka.
Inšpekcijska odločba, ki je predmet obnove postopka je postala dokončna in s tem izvršljiva dne 24. 12. 1998, kar pomeni, da je zamujen objektivni triletni rok za obnovo postopka.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - dovolitev izvedbe pripravljalnih del - javna pot
Del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, na njej se odvija cestni promet, s tem pa je izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
koncesijska pogodba - gradbena storitev - obnova cest - davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - davčna osnova - dejanski obseg opravljenih storitev
Zneski na mesečnih računih, ki jih je izdala tožeča stranka, ne odražajo obsega dejansko opravljenih storitev. Pojasnilo, da je tako ravnala, ker gre pri koncesijski pogodbi za enovito pogodbo, katere sestava je v izključni pristojnosti pogodbenih strank, ni ustrezno. Davčni predpisi, med njimi tudi 12. člen ZDDPO-2 in na njegovi podlagi uporabljeni SRS, so obvezni. Če torej tožeča stranka pri sklenitvi koncesijske pogodbe ni upoštevala davčnih predpisov, to ne pomeni, da ji slednjih zato ni treba uporabiti. Pri tem ne gre prezreti, da je davčni organ vrednost storitve upošteval v višini, kot jo je določila sama tožeča stranka, le da jo je preračunal na ugotovljeni dejanski obseg opravljene storitve, ki se nanaša na gradbeno storitev obnove cest. Temu ustrezno je, upoštevaje tako 33. kot 36. člen ZDDV-1, obračunal tudi DDV.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - dohodkovni kriterij
Davčni organ dovoli odpis, delni odpis ali odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker so tožnikovi prejemki v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ njegovo vlogo utemeljeno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Kdaj je storitev opravljena, pa je odvisno od odobrene BPP oz. njenega obsega, ki se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vključitev v program aktivne politike zaposlovanje
Tožnica v zadevi, glede katere uveljavlja Bpp, nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje namreč izhaja, da tožnica za svoje delo ne potrebuje znanja angleškega jezika 6. stopnje, glede katerega je predlagala vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo odločbe, kažejo, tako z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.
stečaj pravne osebe - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP pogojena z ugotovitvijo, da pravna oseba s sredstvi za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ne razpolaga. Višina trimesečnega prometa na transakcijskem računu tožeče stranke sama zase ne dokazuje sredstev, iz katerih bi tožeča stranka predujem lahko poravnala. Ob upoštevanju ureditve stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP, se sodišče tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da stečaj (pravne osebe), v katerem do poplačila upnikov ne pride, ne doseže svojega namena (in da zato ni podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči).
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba lokacije naložbe
Tožnik je v svoji vlogi v orto foto posnetku lokacije naložbe označil kot objekt naložbe tudi objekte na parceli 227/1, vendar za to parcelo ni predložil uporabnega dovoljenja. Ob takem stanju vloge pa je bila tožena stranka dolžna pred izplačilom sredstev preveriti tudi izpolnjevanje pogoja iz točke IV/3 – obstoj uporabnega dovoljenja za objekt na parceli 272/1. Ker torej tožnik s svojo vlogo in pred izplačilom sredstev, ni zadostil vsem pogojem, ki jih je zahteval javni razpis, je bila zavrnitev materialnopravno utemeljena na četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
V obravnavani zadevi je nosilni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, saj vrednost njegovega premoženja (nepremičnin in traktorja) presega znesek 13.780,00 EUR – znesek iz 27. člena ZSVarPre. Neutemeljeno je pri tem tožnikovo sklicevanje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, saj navedeni Pravilnik določa pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, kar pa je drugo pravno področje kot v spornem primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - zahtevek stranke
Iz listin upravnega spisa je razvidno, da se zadeva nanaša na dodelitev in izgubo socialnega stanovanja na podlagi stanovanjske pravice ter dalje na sklenitev najemne pogodbe za drugo stanovanje ter sodne spore v zvezi s tem stanovanjem, ki pa so že pravnomočno končani, zato sodišče ni imelo pravne podlage za odstop tožbe splošno pristojnemu sodišču, temveč je presojalo, če so podani pogoji za odločanje na podlagi molka upravnega organa.
V obravnavanem primeru ne gre za molk upravnega organa, ki bi bil po zakonu dolžan izdati upravni akt (ni bila vložena zahteva tožnika), niti ne gre za dejansko stanje, ki je opredeljeno v prvem odstavku 4. člena ZUS-1, v tožbi zgolj naštete ustavne določbe, ki naj bi bile tožniku kršene, pa glede na izkazano dejansko stanje ne zadostujejo za sodno presojo.
ZG člen 47, 47/7, 47/8. Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 2, 2-3, 5. ZUP člen 144, 144/1, 144/3.
gozd - koncesija za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije - pridobitev prednostne pravice za izkoriščanje gozdov - nahajanje kmetije v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ je dejansko stanje, ključno za zaključek o neizpolnjevanju pogoja, da se kmetija nahaja v gorskem oziroma hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, oprl tudi na podatek, ki mu ga je sporočil Zavod za gozdove Slovenije, ki pa ni podatek, ki bi dopuščal odločanje v skrajšanem ugotovitvenenem postopku in opustitev zaslišanja stranke.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev postopka - stroški postopka - stroški v breme stranke
Inšpekcijski postopek se je začel po uradni dolžnosti zaradi dvomov o zakonsko dovoljeni tožnikovi gradnji. Drugega odstavka 113. člena ZUP zato ni mogoče razlagati tako, da gredo stroški v breme upravnega organa v vsakem primeru, ko se je postopek končal z ustavitvijo, torej za stranko ugodno. V obravnavani zadevi je namreč vzrok za ustavitev inšpekcijskega postopka v prostovoljni investitorjevi odstranitvi nelegalno postavljenih temeljev lesenega objekta, ne pa v pravno neutemeljenem inšpekcijskem postopku.