ZŽiv člen 96, 96/2, 96/2-4, 97, 97/1, 97/1-2. Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji člen 1, 1-8. ZUP člen 10.
status odobrene organizacije - organizacija za zbiranje podatkov na galopskih tekmovanjih - pogoji za odobritev - prosta presoja dokazov
Upravni organ je pravilno zavrnil tožničino vlogo za odobritev organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji, saj je ugotovil, da je za ta status ustreznejša stranka z interesom, kar je tudi ustrezno obrazložil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Pravica obdolženca je, da se brani s strokovno pomočjo zagovornika. Pri odločanju o njegovi postavitvi je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo in vrsto kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel strokovno obrambo z zagovornikom.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - zahteva za varstvo nezakonitosti - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh
Prosilec je v kazenskem postopku nastopal kot oškodovanec - tožilec, tega pa zakon ne predvideva kot upravičenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Ta je namreč pridržana le taksativno naštetim osebam iz prvega odstavka 421. člena ZKP. Glede na povedano je vložitev zahteve za varstvo zakonitosti s strani prosilca očitno nerazumna, prosilec z njo ne bi imel nikakršnih izgledov za uspeh.
koncesija - prenehanje koncesijskega razmerja - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - načelo zaslišanja stranke - za odločanje pristojen organ
Tožeča stranka bi morala v postopku odvzema koncesije sodelovati, torej bi moralo biti v tem postopku načelo zaslišanja stranke, kot temeljno načelo upravnega postopka (9. člen ZUP), izpeljano zelo dosledno. Po presoji sodišča prvostopenjski organ z listinami priloženega upravnega spisa ni uspel izkazati, da je bila tožeča stranka seznanjena z razpisom ustne obravnave, čeprav je bil razpis le te, glede na to, da gre v obravnavani zadevi za udeležbo strank z nasprotujočimi interesi, obvezen.
Odločitev o odvzemu koncesije je sprejel pristojen organ. Občina namreč mora, ko odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti, voditi postopek po določbah ZUP, kar nadalje pomeni, da pristojnost za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji temelji na določbi drugega odstavka 67. člena ZLS.
ZKC člen 9, 9/1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja (2006) člen 3, 4, 4/2.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih odpadkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in določitvi najvišje cene njihovega odlaganja v 3. členu določa, da je najvišja cena, ki jo za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov določi upravljalec odlagališča komunalnih odpadkov, 67 EUR na tono prevzetih odpadnih gradbenih izdelkov, pri čemer je davek na dodano vrednost vključen v to ceno. Ne glede na to, da je bila Uredba o okoljskih dajatvah sprejeta leta 2010, to je po sprejetju zgoraj navedene Uredbe iz leta 2006 in da v 3. členu Uredbe cena storitve vsebuje samo vključitev DDV, ne pa tudi okoljske dajatve, ni mogoče določene najvišje cene storitev 67 EUR razlagati tako, da jo je mogoče zviševati glede na kasneje sprejete predpise.
ZKC člen 9. ZVO-1 člen 112. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najviše cene njihovega odlaganja člen 7.
V konkretnem primeru je tožnica kupcem določila ceno za storitev odlaganja odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov. Za omenjeno storitev je bila dolžna upoštevati z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najviše cene njihovega odlaganja določeno najvišjo ceno. Za okoljsko dajatev tožnica ni zavezanka, sredstva iz naslova navedene dajatve niso njen prihodek ter na podlagi pojasnjenega v najvišji ceni, ki jo določa zgoraj navedena Uredba, ne more biti zajeta. Stališče iz izpodbijane odločbe, da bi morala biti okoljska dajatev že zajeta v ceni, ki je kot najvišja določena z Uredbo, po povedanem po presoji sodišča ni pravilno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Z napotnico se ne določita obseg in oblika odobrene BPP, temveč se napotnica izda z namenom, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka. Prosilcu je bila odobrena BPP le za kazensko preiskavo, kar izhaja iz odločbe, tožnikovo nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku pa ni bilo več pokrito z dodeljeno BPP.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev postopka - stroški postopka - stroški v breme stranke
Inšpekcijski postopek se je začel po uradni dolžnosti zaradi dvomov o zakonsko dovoljeni tožnikovi gradnji. Drugega odstavka 113. člena ZUP zato ni mogoče razlagati tako, da gredo stroški v breme upravnega organa v vsakem primeru, ko se je postopek končal z ustavitvijo, torej za stranko ugodno. V obravnavani zadevi je namreč vzrok za ustavitev inšpekcijskega postopka v prostovoljni investitorjevi odstranitvi nelegalno postavljenih temeljev lesenega objekta, ne pa v pravno neutemeljenem inšpekcijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, saj vrednost njegovega premoženja (nepremičnin in traktorja) presega znesek 13.780,00 EUR – znesek iz 27. člena ZSVarPre. Neutemeljeno je pri tem tožnikovo sklicevanje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, saj navedeni Pravilnik določa pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, kar pa je drugo pravno področje kot v spornem primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči.
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba lokacije naložbe
Tožnik je v svoji vlogi v orto foto posnetku lokacije naložbe označil kot objekt naložbe tudi objekte na parceli 227/1, vendar za to parcelo ni predložil uporabnega dovoljenja. Ob takem stanju vloge pa je bila tožena stranka dolžna pred izplačilom sredstev preveriti tudi izpolnjevanje pogoja iz točke IV/3 – obstoj uporabnega dovoljenja za objekt na parceli 272/1. Ker torej tožnik s svojo vlogo in pred izplačilom sredstev, ni zadostil vsem pogojem, ki jih je zahteval javni razpis, je bila zavrnitev materialnopravno utemeljena na četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - zagovornik v kazenskem postopku
V obravnavani zadevi je nosilni razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP presoja teže in vrste očitanega kaznivega dejanja ter ocena tožnikove sposobnosti zagovarjati se tudi brez zagovornika. Tožniku je tožena stranka pravilno pojasnila, da mu pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - dovolitev izvedbe pripravljalnih del - javna pot
Del javne poti poteka po delu nepremičnine, ki je v lasti tožnika, na njej se odvija cestni promet, s tem pa je izkazan dejanski in pravni interes občine, da dejansko situacijo tudi pravno uredi. Tretji odstavek 101. člena ZUreP-1 tudi sicer določa, da se v primeru, če upravni organ pravnomočno zavrne zahtevo za razlastitev na zahtevo razlastitvenega zavezanca, odpravi odločba o parcelaciji in mora predlagatelj razlastitve odpraviti vse posledice pripravljalnih del oziroma izplačati odškodnino za vso dejansko škodo, s čimer je tudi dejansko in pravno zavarovan interes samega razlastitvenega zavezanca.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obnova postopka - odprava sklepa o obnovi postopka - odprava v obnovljenem postopku izdane odločbe
Ker je zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku, pogojena (tudi) z zakonitostjo sklepa o uvedbi postopka, v katerem je izdana, odpravo izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru narekuje že odprava sklepa o obnovi postopka. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo, ne da bi zadevo vrnilo toženi strani v ponovni postopek. Ponovno odločanje v obnovljenem postopku je namreč odvisno od odločitve tožene stranke o uvedbi obnove postopka v ponovnem postopku odločanja po sodbi tega sodišča I U 1066/2011 z dne 4. julija 2012.
Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje podatkov glede zemljišč, ki so bila predmet komasacije, kar je očitno vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica je v postopku delno uspela, saj ji je bila na podlagi sklenjene pravnomočne sodne poravnave izplačana vsota denarnih sredstev na njen bančni račun. Država je tožnici z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je v zadevnem postopku uspela, zato zakon za tak primer določa subrogacijo terjatve iz naslova stroškov postopka. Tožnica pa se je na navedeni sodni poravnavi zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila nastop subrogacije terjatve iz naslova stroškov postopka v korist države. To pa pomeni, da je tožnica sama postala glavna zavezanka napram državi za obveznost vračila stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - nujna zadeva - zavrženje tožbe
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Zaradi tega bi moral tožnik ne glede na sodne počitnice tožbo vložiti v zakonsko predpisanem roku.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - dodelitev brezplačne pravne pomoči za opravo posameznih preiskovalnih dejanj državnega tožilca - začetek kazenskega postopka
Tožnik je v obravnavanem primeru zaprosil za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva pred obtožbo v kazenski zadevi, saj obtožni akt še ni bil vložen. Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se namreč uvede šele na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. Pred njegovo vložitvijo lahko državni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - subjektivni rok - dokazno breme - nova dejstva in dokazi
Tožniku ni uspelo dokazati, da je prišlo do zatrjevanega telefonskega razgovora zaradi neplačanih najemnin za prvo polletje 2008, zato je ostala nedokazana tudi njegova trditev, da je za gradbeno dovoljenje izvedel šele po tem dogodku, torej tudi ne šele 4. 6. 2008, ko je njegova zakonita zastopnica vpogledala v upravni spis izdanega gradbenega dovoljenja. Zgolj dejstvo, da je njegova zakonita zastopnica tega dne videla gradbeno dovoljenje in se seznanila z njegovo vsebino, samo po sebi namreč ne pomeni, da je šele tega dne izvedela, da se sporna gradnja opravlja na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjska stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe
Prvi odstavek 49. člena ZBPP določa ugotavljanje premoženjskega stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, zato izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati nezakonitosti iz tega razloga. Zastavlja pa se vprašanje skladnosti take ureditve z Ustavo, zlasti zato, ker se je navedena določba ZBPP spremenila po izdaji pravnomočne odločbe, s katero je bila BPP tožniku dodeljena. Sodišče pa ni prekinilo postopka in vložilo zahteve za oceno ustavnosti te določbe, ker bi sprememba ureditve ZBPP lahko pomenila poseg v tožnikov pravni položaj le, če bi bil tožnik do BPP dejansko upravičen.
Tožniku je bila dodeljena nujna BPP. To pomeni, da mu je bila dodeljena BPP na način iz 36. člena ZBPP, tj. ne glede na določbe tega zakona o pogojih za odobritev BPP. Ti se preverjajo naknadno, in se, če dodelitev BPP ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Toženka pa ni ugotavljala, ali je tožnik pogoje za dodelitev BPP sploh izpolnjeval in če jih je, ali jih je izpolnjeval ves čas, za katerega je bila dodeljena. Če tožnik teh pogojev ne bi izpolnjeval že ob dodelitvi ali zaradi sprememb finančnega stanja že v času, za katerega je bila BPP dodeljena, tudi odločitev po 49. členu ne bi posegla v njegov pravni položaj, saj bi bil prejeto BPP dolžan vrniti tudi na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek za legalizacijo objekta
Za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1 je dovolj ugotovitev, da je inšpekcijska zavezanka gradila, ne da bi si pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje. Zato morebitne aktivnosti v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja na izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa ne vplivajo.