koncesija - koncesija za opravljanje storitev institucionalnega varstva - javni razpis - pogoji za koncesionarja - koncesijski akt - krčenje pogojev v javnem razpisu - absolutno bistvena kršitev postopka
Po stališču Ustavnega sodišča RS z javnim razpisom ni mogoče določati pogojev za opravljanje dejavnosti, ki niso določeni s koncesijskim aktom, niti ni mogoče pogojev, ki so s tem aktom določeni, natančneje opredeljevati. Javni razpis namreč ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjska stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe
Prvi odstavek 49. člena ZBPP določa ugotavljanje premoženjskega stanja po štirih letih od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, zato izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati nezakonitosti iz tega razloga. Zastavlja pa se vprašanje skladnosti take ureditve z Ustavo, zlasti zato, ker se je navedena določba ZBPP spremenila po izdaji pravnomočne odločbe, s katero je bila BPP tožniku dodeljena. Sodišče pa ni prekinilo postopka in vložilo zahteve za oceno ustavnosti te določbe, ker bi sprememba ureditve ZBPP lahko pomenila poseg v tožnikov pravni položaj le, če bi bil tožnik do BPP dejansko upravičen.
Tožniku je bila dodeljena nujna BPP. To pomeni, da mu je bila dodeljena BPP na način iz 36. člena ZBPP, tj. ne glede na določbe tega zakona o pogojih za odobritev BPP. Ti se preverjajo naknadno, in se, če dodelitev BPP ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Toženka pa ni ugotavljala, ali je tožnik pogoje za dodelitev BPP sploh izpolnjeval in če jih je, ali jih je izpolnjeval ves čas, za katerega je bila dodeljena. Če tožnik teh pogojev ne bi izpolnjeval že ob dodelitvi ali zaradi sprememb finančnega stanja že v času, za katerega je bila BPP dodeljena, tudi odločitev po 49. členu ne bi posegla v njegov pravni položaj, saj bi bil prejeto BPP dolžan vrniti tudi na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek za legalizacijo objekta
Za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1 je dovolj ugotovitev, da je inšpekcijska zavezanka gradila, ne da bi si pridobila ustrezno gradbeno dovoljenje. Zato morebitne aktivnosti v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja na izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa ne vplivajo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - subjektivni rok - dokazno breme - nova dejstva in dokazi
Tožniku ni uspelo dokazati, da je prišlo do zatrjevanega telefonskega razgovora zaradi neplačanih najemnin za prvo polletje 2008, zato je ostala nedokazana tudi njegova trditev, da je za gradbeno dovoljenje izvedel šele po tem dogodku, torej tudi ne šele 4. 6. 2008, ko je njegova zakonita zastopnica vpogledala v upravni spis izdanega gradbenega dovoljenja. Zgolj dejstvo, da je njegova zakonita zastopnica tega dne videla gradbeno dovoljenje in se seznanila z njegovo vsebino, samo po sebi namreč ne pomeni, da je šele tega dne izvedela, da se sporna gradnja opravlja na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - izpolnjevanje pogojev za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje
V konkretni zadevi ni izkazana morebitna podlaga za preganjanje iz 27. člena ZMZ. Tožnik namreč ni izkazal, da bi kjer koli javno izražal mnenja, stališča, ali prepričanje o potrebnih političnih spremembah na Kubi v smeri uresničevanja in varstva večjih svoboščin na področju podjetništva ali napredovanja na drugih profesionalnih področij zasebnih praks. Zgolj s podjetjem, ki mu je prinašal večji zaslužek od povprečja na Kubi, pa ni mogoče reči, da je izražal mnenje, prepričanje ali stališče, ki bi nasprotovalo politiki in metodam subjektov, ki naj bi ga preganjali. Tako v predmetni zadevi tudi ni mogoče reči, da je podana podlaga za preganjanje zaradi političnega prepričanja iz 5. alineje 1. odstavka 27. člena in 7. odstavka 27. člena ZMZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj
Tožnik nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo mogoče vsaj delno poplačati njegove dolgove, zaradi česar ni smotrno začeti postopka osebnega stečaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - zavrženje prošnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče je ne glede na to, da se tožnik ne nahaja več v Sloveniji, vsebinsko obravnavalo njegovo tožbo in je ni zavrglo, saj meni, da ima tožnik še vedno pravni interes za izpodbijanje sklepa. Bistvo izpodbijanega akta je namreč v tem, da Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje, ampak jo bo obravnavala Republika Hrvaška.
Tožnik je preko ozemlja Republike Hrvaške potoval z različnimi transportnimi sredstvi in sicer z različnimi taksiji, različnimi avtobusi, na različnih avtobusnih linijah in med drugim tudi peš, iz česar po naravi stvari brez dvoma izhaja, da ni bil v Republiki Hrvaški le v tranzitu.
Tožnik ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško, saj ni določeno navedel, da bi bil tam osebno tožnik kakorkoli izpostavljen preganjanju ali resni škodi v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško.
Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe uveljavlja zgolj posplošeno trditev, da bi izvršitev izpodbijanega akta v smislu izročitve tožnika Hrvaški pred vročitvijo sodne odločbe v upravnem sporu kršila pravico tožnika iz 23. in 25. člena Ustave RS kršitev 3. člena EKČP, s čimer ni v zadostni meri izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki mora biti za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe sedanja, dejanska in konkretna, saj zgolj hipotetičen nastanek domnevne škode za presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - delitev premoženja v nepravdnem postopku
Da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 48. člena ZBPP za vračilo stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, bi bilo mogoče šteti le v primeru, ko bi bilo ugotovljeno, da je bilo premoženje, razdeljeno v nepravdnem postopku, tudi dejansko prodano in da je bila kupnina razdeljena.
delovno dovoljenje za tujca - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - razlogi za razveljavitev - prijava začetka dela delavca - neenaka obravnava strank
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - na pogoj vezana brezplačna pravna pomoč - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Tožniku sta bila postavljena dva pogoja, ki bi ju moral izpolniti, da bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči: v roku 30 dni bi moral vložiti predlog za stečaj družbe ter o tem v določenem roku obvestiti organ za brezplačno pravno pomoč. Ker tožnik drugega pogoja ni izpolnil, se šteje, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zamuda roka za pritožbo
Tožeča stranka v predmetni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe vložila po izteku pritožbenega roka.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - mnenje komisije za cepljenje - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem komisije za cepljenje - načelo zaslišanja stranke
Tožniku bi morala biti pred upravno odločitvijo o zadevi omogočena vpogled v izvedeniško mnenje ter podaja argumentiranih ugovorov zoper ugotovitve iz mnenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je lastnica delnice, ne glede na to, da gre le za eno delnico majhne vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pravna podlaga za odločanje
Glede na prehodno določbo prvega odstavka 65. člena ZSVarPre, je tožena stranka finančni pogoj pravilno presojala na podlagi določb ZSV. Vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila namreč vložena dne 30. 8. 2011.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava v večinski lasti osebe javnega prava
Stranka z interesom je organizirana kot gospodarska družba po določbah ZGD-1 in je ustanovljena kot pravna oseba zasebnega prava. Zgolj lastniška struktura, iz katere izhaja, da je Republika Slovenija njen večinski lastnik in dejstvo, da je njena dejavnost v večji meri podvržena pravni regulaciji države kot druge gospodarske panoge, še nista zadostna pogoja, da bi se uvrščala med pravne osebe javnega prava. Navedena družba glede na navedeno ni pasivno legitimirana za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ.
V določbah ZDIJZ ni podlage, da bi določena stopnja javnosti morala veljati tudi za gospodarske družbe in druge subjekte, ki so v večinski ali vsaj pretežni lasti države (ali samoupravnih lokalnih skupnosti).
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 do 2013 člen 14. Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR; 2. Razvojna prioriteta: Gospodarsko- razvojna infrastruktura, Prednostna usmeritev: 2.2. Informacijska družba, Projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnost točka 6 .
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij - razpisni pogoji - merila za izbor upravičencev - območja belih lis - neobstoj komercialnega interesa
Prijavitelji so morali, če so hoteli uspeti na predmetnem javnem razpisu, izpolnjevati v razpisu določene pogoje. Ker je pristojni organ ugotovil, da tožeča stranka teh ni izpolnila, je njeno vlogo pravilno zavrnil, ne da bi vlogo tožeče stranke ocenjeval po merilih za izbor upravičencev. Primarni pogoj za uspeh na razpisu je namreč izpolnjevanje osnovnih pogojev po predmetnem razpisu, v primeru, ko ti niso izpolnjeni, je irelevantno, s koliko točkami bi utegnila biti ocenjena vloga tožeče stranke.
ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-4, 27, 27/1. ZUS-1 člen 20, 20/2, 51, 51/2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 23, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/5.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - preganjanje prosilca v izvorni državi - krvno maščevanje - splošna verodostojnost prosilca - notranja (ne)konsistentnost - glavna obravnava - učinkovito sodno varstvo - dokazna ocena
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta, ki temelji na oceni (ne)verodostojnosti tožnikovih navedb in na ugotovljeni splošni neverodostojnosti, lahko zadeva tudi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava in/ali procesnih določb in standardov. To pa pomeni, da sodna ugotovitev napačne uporabe določil o oceni (ne)verodostojnosti nujno ne zahteva razpisa glavne obravnave v vsakem primeru; to je odvisno od narave konkretnih nepravilnosti in od tega, kakšen je obseg in teža nepravilnosti pri uporabi koncepta (ne)verodostojnosti tožnika oziroma njegovih navedb v vsakem konkretnem primeru.
Ocena o verodostojnosti ni relevantna samo takrat – kar bi sicer lahko izhajalo samo iz jezikovne razlage določila 3. odstavka 21. člena ZMZ – kadar prosilec ne more predložiti nobenih dokazov, ampak tudi ko predloži določen(e) dokaz(e), ki pa vzbuja(jo) dvom v verodostojnost, kajti države članice lahko pospešeno obravnavajo prošnje, če so bile prosilčeve navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne ali nezadostne, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da je prosilec žrtev preganjanja v smislu direktive 2004/83/ES.
Gradbeni inšpektor lahko v inšpekcijskem postopku le preverja podatke v izdanih dovoljenjih, ni pa pristojen za ugotavljanje dejstev, ki morajo biti upoštevana v postopku izdaje odločbe, s katero je gradnja dovoljena.
soglasje za podaljšanje obratovalnega časa za gostinski obrat - stranka v postopku - priznanje lastnosti stranke v postopku - pravna korist - sosed gostinskega obrata
Materialni predpisi, ki urejajo izdajo soglasja za poslovanje v podaljšanem obratovalnem času, tožniku kot sosedu, ne dajejo pravice, da kot stranski udeleženec sodeluje v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Ker je izvršilni postopek pravnomočno končan, tožnica nima več na voljo pravnih sredstev, zato je njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena, zato je organ za BPP sprejel svojo odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje in jo pravilno utemeljil na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP.