Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so mu bile storitve opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca, če ta zakon ali drug zakon o obdavčenju ne določa drugače.
žrtev vojnega nasilja - status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - ukradeni otrok
Tožnica v času druge svetovne vojne ni bila ukradena s strani nemškega okupatorja in ne nasilno odpeljana v Nemčijo, zato ji ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka.
Upravno sodišče je sicer dovolilo odložitev izvršitve prisilne izterjave neporavnanih denarnih kazni po sklepu o davčni izvršbi. Vendar je začasna odredba preprečevala realizacijo sklepa o izvršbi od dneva njene pravnomočnosti do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari. Z začasno odredbo je bila torej odložena le nadaljnja izvršba po obravnavanem sklepu, ni pa vplivala na izvršbo v času pred učinkovanjem zadržanja.
Meja socialne varnosti za upravičence do socialno varstvenih storitev je predpisana. Ker zakon in uredba ne omogočata prilagajanja njene višine dejanskim potrebam upravičencev, tožnik s predlogom, da se mu vračilo prejetega poračuna pokojnine ne naloži, ne more uspeti.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - izpolnjevanje pogojev za vračilo - skupno gospodinjstvo
V konkretnem primeru je med strankama sporno vprašanje, ali je tožnik kot biološki oče treh otrok, ki stalno prebiva v skupnem gospodinjstvu le z enim od otrok, upravičen do oprostitve plačila DMV, kot jo določa druga točka prvega odstavka 5. člena ZDMV. Iz zakonskega besedila navedene določbe izhaja, da mora eden od roditeljev, ki zahteva oprostitev oz. vračilo DMV izkazati, da ima na dan nakupa novega osebnega vozila ali kombi vozila s 5 ali več sedeži, najmanj tri otroke, ki še niso dopolnili 18 let, s katerimi prebiva v skupnem gospodinjstvu. Iz potrdila o skupnem gospodinjstvu izhaja, da tožnik živi le z enim otrokom, mlajšim od 18 let. Ker zakonsko predpisan pogoj po navedenem ni izpolnjen, tožnik ni upravičen do oprostitve plačila davka.
Pridobitev ali podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja po petem odstavku 5. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih je vezana na ugotovitev, v kolikšnem obsegu deluje regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki in ugotovitev, ali ima regijski center za tako delovanje izdana vsa z zakonom in uredbo predpisana dovoljenja. Izpodbijana odločitev tako temelji na ugotovitvi, da RCERO C. deluje v obsegu, ki je določen v 2.2. točki priloge 10 Uredbe. Izdano mu je bilo namreč okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO), za katerega je izdano tudi dovoljenje za poskusno obratovanje in za katerega je upravljavec že najavil začetek obratovanja. Odločitev upravnega organa, da vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja tožeči stranki zavrne, je torej pravilna.
javni uslužbenec - imenovanje na položaj generalnega direktorja - javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti kandidata - kršitev prepovedi diskriminacije - trditveno in dokazno breme
V upravnosodni praksi se je izoblikovalo stališče, da mora biti sodna presoja zakonitosti izbire zadržana glede pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja mesta javnega uslužbenca. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna, saj mora tožena stranka imeti zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je bil neenakopravno obravnavan oziroma diskriminiran, niti da je odločitev tožene stranke nerazumna. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin je namreč podana le v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Kadar diskriminirana oseba zahteva, da se v upravnem ali sodnem postopku ugotovi kršitev, in navaja dejstva, ki upravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora kršitelj dokazati, da ni kršil te prepovedi v smislu 22. člena ZUNEO. Tožnikove tožbene navedbe pa ne upravičujejo domneve, da je bila z dejanji Posebne natečajne komisije kršena prepoved diskriminacije. Zato v obravnavanem primeru dokazno breme nasprotnega tudi ni prešlo na zatrjevanega kršitelja tožnikovih ustavnih pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - osebni stečaj
Pri odločanju o premoženju, ki se upošteva po ZSVarPre je upravni organ upošteval tudi tožnikovo stanovanje. Na navedeni nepremičnini ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik in njegova družinska članica dejansko lahko razpolagata z navedeno nepremičnino v pravnem prometu, kar posledično pomeni, da mu po 5. točki 4. člena ZDIU12 ne gre denarna socialna pomoč in posledično tudi ne pravica do brezplačne pravne pomoči.
ukrep inšpektorja za okolje - izvršba - rok za izvršitev naložene obveznosti - ugovori v izvršilnem postopku
V predmetnem postopku, ki se nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe, ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Iz prvega odstavka 292. člena ZUP namreč izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnica bi vsebinske ugovore, ki se nanašajo na navedeno odločbo, lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe.
DDV - izbrisana družba - položaj družbenikov - aktivni družbeniki - solidarna odgovornost družbenikov - neskladnost zakona z ustavo
V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je imel tožnik status aktivnega družbenika izbrisane družbe in ali je solidarno odgovoren za dolgove izbrisane družbe glede na to, da je iz družbe prevzemnice izstopil 29. 12. 2005, kar je bilo vpisano v sodni register 24. 11. 2009. Med trajanjem sodnega postopka, ki je bil na podlagi ZPUOOD prekinjen do izdaje odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11-21 z dne 12. 4. 2012, je bila izdana odločba Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, s katero je ugotovljeno, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije, po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave RS. Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 se spremembe šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP za konkreten primer ne morejo uporabiti.
V obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za solidarno odgovornost tožnika, saj ni izpolnjen pogoj iz sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in ker po uveljavitvi ZFPPIPP-A tožnik tudi dve leti pred izbrisom družbe iz sodnega registra brez likvidacije (21. 12. 2010) ni imel več statusa družbenika te družbe tudi na tej podlagi ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti navedene družbe ob njenem prenehanju.
V konkretnem primeru je sporno, ali tožnik lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1, ki določa, da lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oz. ni bil poplačan v celoti. Iz listine, ki jo je tožnik predložil k popravku obračuna pa ne izhaja, da je tožnik dejansko upravičen do poplačila s strani dolžnika, prav tako pa ni razviden izvršilni naslov. Na podlagi navedene sodbe ni zadoščeno zahtevi iz tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1, da tožnik ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odredba koncesionarja
Tožeča stranka izpodbija odredbo, ki jo je na podlagi koncesijske pogodbe izdala tožena stranka kot koncesionar iz navedene pogodbe. Odredba, ki bi sicer lahko bila naslovljena tudi z drugačnim nazivom, temelji na prvi alinei prvega odstavka točke 7.4.2. koncesijske pogodbe, ki v zvezi z njenim izvajanjem določa kot posledico kršitev tudi pravico vsake pogodbene stranke, da zaradi kršitve (med drugim) zahteva izvršitev obveznosti.
Tožena stranka s takšno odredbo (aktom) ni odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, temveč gre za zahtevo izvršitve obveznosti iz koncesijske pogodbe, in je tudi ni izdala kot javno pravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, zato ne gre za upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb upravnega postopka - obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - razlogi za opustitev cepljenja - strokovno mnenje Komisije za cepljenje
Izpodbijana odločitev temelji na strokovnem mnenju Komisije za cepljenje, v katerem pa se Komisija ne opredeli do navedb tožnikov, da je zdravstveno stanje deklice slabo, da je njen imunski sistem oslabljen in da je nagnjena k reakcijam na cepiva. Ker gre za vprašanja medicinske stroke, pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije ni zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.
Utemeljen je tudi ugovor kršitve načela zaslišanja stranke, saj je iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, razvidno, da je bilo strokovno mnenje Komisije za cepljenje tožnikoma vročeno skupaj z odločbo (in kot njen sestavni del). Da bi bila tožnika o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, pred odločitvijo seznanjena in da bi jima bila dana možnost izjave, pa iz listin tudi ne sledi.
denacionalizacija - nacionalizacija stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prisilni akt nacionaliziranega zemljišča mora biti izkazan, da je podana podlaga za denacionalizacijo. Za zaključek o prisilnem aktu odvzema pa je treba ugotoviti dejstva o konkretnem oblastvenem ravnanju (npr. obstoj elementov grožnje, sile ipd.), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo - priključitev na javni vodovod - prenehanje vodnega dovoljenja
Po 6. točki prvega odstavka 135. člena ZV-1 vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo.
Zgolj nestrinjanje tožnika z dokazno oceno, na kateri temelji izpodbijana odločitev, še ne utemeljuje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
investicijsko vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih inštalacij in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza (10.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožnik sam navaja, da je sanacijo gospodarskega poslopja opravil, ker se je del objekta porušil. Porušenega dela objekta pa ni mogoče vzdrževati.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - državljanstvo Republike Slovenije - izbris iz registra stalnih prebivalcev
Na odločitev ne more vplivati okoliščina, da je bil tožnik nezakonito izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, saj na prejšnjih razpisih ne bi mogel sodelovati tudi če ne bi bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, ker je pogoj za dodelitev neprofitnega stanovanja slovensko državljanstvo in ne stalno prebivanje v Sloveniji.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. ZGO-1 člen 62, 62/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravna korist - zatrjevanje pravne koristi
Stranski udeleženec ima pravico udeleževati se postopka le, če izkaže svoj pravni interes, tj. da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Katere pravno varovane koristi želi v postopku varovati, mora stranski udeleženec zatrjevati sam.
DDV - dohodnina - dohodek iz dejavnosti - opravljanje dejavnosti - preprodaja motornih vozi - davčni postopek - trditveno in dokazno breme - dokazovanje - zavrnitev izvedbe dokaza
Zaključek, da je tožnik opravljal dejavnost preprodaje motornih vozil, je pravilen. Na podlagi obširno navedenih dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na nakup in prodajo posameznih osebnih vozil, namreč davčni organ utemeljeno sklene, da je tožnik vozila kupil zaradi nadaljnje prodaje in to opredeli kot opravljanje dejavnosti z namenom doseganja dobička na trgu. Okoliščine, pomembne za to presojo, so v obrazložitvi jasno in konkretno navedene (nakup in prodaja kar 21 vozil v razdobju od julija 2006 do februarja 2008, čas od nakupa do prodaje posameznih vozil in zaporedje poslov, način prodaje). Ob takšnih objektivnih okoliščinah navedbe in dokazi, s katerimi tožnik utemeljuje, da je vsa ta vozila kupil z namenom lastne uporabe oziroma za potrebe svoje družine ter jih nato iz različnih razlogov prodal, za to, da bi izpodbil navedeni zaključek, ne zadoščajo. Tožnikova v tem pogledu podana pojasnila, čeprav zelo obširna, namreč (tudi še v tožbi) ostajajo povsem splošna, brez konkretnih podatkov.
Stranka mora za svoje trditve predložiti oziroma ponuditi dokaze, pri čemer zavezanec svoje trditve v davčnem postopku dokazuje praviloma s pisno dokumentacijo (glej 76. in 77. člen ZDavP-2), kar pomeni izjemo od pravil splošnega upravnega postopka. Čeprav zavrnitev izvedbe dokaza (v konkretnem primeru je tožnik predlagal zaslišanje sebe in prič) na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene načeloma ni dopustna, to ne pomeni, da navedbe in dokazni predlogi stranke niso podvrženi predhodnemu preizkusu tudi z vidika življenjske logike in prepričljivosti. Pri tem ni mogoče spregledati, da tožnik v dokaz svojih navedb, s katerimi ugovarja nastanku davčne obveznosti, ne predloži nobenih pisnih, listinskih dokazov, čeprav mu je že prvostopenjski organ pojasnil, da tudi iz tega razloga ne sledi njegovim pripombam. Še zlasti to velja ob dejstvu, da za odločitev ključne ugotovitve davčnega organa o nakupih in prodajah vozil temeljijo na listinah, tožnikova pojasnila o izključno zasebni naravi vseh teh nakupov in prodaj pa že glede na njihovo število (21 preprodanih vozil v enem letu in devetih mesecih) bistveno odstopajo od življenjskih situacij, ki so običajne, ko ne gre za opravljanje dejavnosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči za prekrškovni postopek - brezplačni zagovornik - objektivni pogoj
Iz izpodbijane odločbe in podatkov spisov sledi (in temu tožnik ne ugovarja), da gre v zadevi za prekrškovni postopek, in sicer za dva prekrška po ZVCP, za katera je zagrožena globa. Izrecno se ugotavlja tudi, in s tem se strinja tudi sodišče, da se v postopku ne obravnavajo zapletena (pravna in dejanska) vprašanja ter da zato ni videti okoliščin, ki bi narekovale, da se tožniku kot obdolženemu za prekršek zagotovi strokovna pomoč pri njegovi obrambi. Ker je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje tožnikove pravice do sodnega varstva, ta pa glede na povedano ter nenazadnje tudi glede na vrsto oziroma način vodenja sodnega postopka brez zastopanja po zagovorniku ne bo prizadeta, so v konkretnem primeru okoliščine oziroma dejstva v zadevi po presoji sodišča na podlagi določb 24. člena ZBPP utemeljeno ocenjena kot takšna, ki ne zadostijo (objektivnim) pogojem za odobritev brezplačne pravne pomoči.