dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo izvršilnih stroškov - pritožba zoper sklep
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim mu je sodišče naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 97,25 EUR, ker v sklepu ni obrazloženo, kaj predstavljajo v plačilo naloženi stroški. Verjetnost izgleda za uspeh je namreč tožena stranka upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje utemeljeno presodila glede na verjetno pričakovani končni rezultat, ki po presoji sodišča ob neizpodbijani vsebini izvršiteljevega poročila, razvidni iz razlogov izpodbijane odločbe, ne glede na morebitno ponovno procesno odločitev višjega sodišča o pritožbi, za tožečo stranko ni ugoden.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj dopis upravnega organa, ki ga je tožnik priložil prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more zadoščati za ugotovitev, da ne uveljavlja pravice do sodnega varstva, saj ima, če mu je bila v davčni zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, izdana upravna odločba, zoper katero ni mogoče vložiti pravnih sredstev, lahko tudi pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Ker tožena stranka navedenega ni ugotavljala, ostaja dejansko stanje, na katerem bi morala temeljiti izpodbijana odločitev, nepopolno ugotovljeno.
ZDen člen 16, 18, 19, 19/1, 19/1-4, 20, 21, 22. ZUP člen 8, 146, 164, 189.
vrednost nepremičnine - načelo materialne resnice - dokazni postopek - dokaz z izvedencem - ovire za vračilo v naravi
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila zavrnitve ugovorov tožeče stranke, da obstajajo ovire za vrnitev nepremičnin v naravi, zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka v času izdaje izpodbijane odločbe ni izpolnjevala vseh pogojev določenih v 70. členu Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, zato je tožena stranka zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja utemeljeno zavrnila.
ZGO-1 člen 73, 73/2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Žusterna člen 10, 10/4, 10/4-2, 51.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik od javne ceste
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, saj morajo biti objekti, skladno s PUP, od javnih cest oddaljeni minimalno 5 m, predviden objekt pa je od javne ceste oddaljen le 2,11 m. Navedenega ne more spremeniti niti dejstvo, da je tožeča stranka za gradnjo pridobila soglasje upravljalca javne ceste, v katerem ji ta dovoljuje manjši odmik od predpisanega.
Glede na to, da je tožnik solastnik ene od parcel, ki je predmet prodaje, ter ob tem, da sta prodajalca v ponudbi za prodajo kmetijskega zemljišča med pogoji navedla, da je možen samo istočasen nakup vseh ponujenih parcel ter določila za vse parcele, ki so predmet prodaje, enotno ceno (enotna ponudba), je ob upoštevanju 23. člena ZKZ tožnik predkupni upravičenec na najvišjem mestu, to je pred kupcem A.A., ki je kmet mejaš večih nepremičnin, ki so predmet ponudbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi morala tožnica navesti, da je lastnica delnice, ne glede na to, da gre le za eno delnico, katere vrednost je 1,00 EUR.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, saj ima le premoženje neznatne vrednosti, iz katerega ne more niti delno poplačati svojih dolgov, dejstev, s katerimi bi bili izkazani pogoji za odpust obveznosti, pa ne navaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - služnost poti - tožbena novota
Tožnika niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, niti sicer v upravnem postopku, nista ugovarjala ugotovitvi, da ima prizadeta stranka na njunih parcelah stvarno služnost poti, v tožbi pa nista obrazložila, zakaj tega dejstva nista navajala že v postopku izdaje upravnega akta, zato sodišče tega tožbenega ugovora ni presojalo.
Izpodbijana odločba predvideva, da ima prizadeta stranka dostop do javne ceste po cesti, ki zajema tudi parcelo 374/1. Da obstaja na navedeni parceli stvarna služnost poti v korist prizadete stranke, izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska. Zato je prizadeta stranka izkazala zagotovitev minimalne komunalne oskrbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoči - ugotavljanje višine lastnega dohodka - invalidnina - izdatki iz naslova gospodarske dejavnosti
Nujno BPP pristojni organ na podlagi prvega odstavka 36. člena ZBPP nemudoma odobri samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, to je v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Odobritev nujne BPP ne pomeni, da prosilcu dodeljene BPP ni treba vrniti, če se glede na njegov finančni položaj kasneje izkaže, da do BPP ni upravičen.
Pri izjemni BPP gre za okoliščine, zaradi katerih se prosilec znajde v položaju materialne in življenjske ogroženosti, pri tem pa se tožnikove obveznosti iz naslova sodnih izvršb ne morejo upoštevati, ker ne gre za izredno finančno obveznost, za katero ni vedel oziroma z njo ni mogel računati. Invalidnost sama po sebi pa ni podlaga za dodelitev navedene BPP.
Invalidnine ni mogoče šteti pri ugotavljanju višine lastnega dohodka prosilca za BPP.
Z izpodbijano odločbo ministra za pravosodje o nerazrešitvi prizadete stranke kot sodnega izvedenca ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, katere predsednik je bil predlagatelj začetka predmetnega postopka razrešitve.
ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 9/1, 200, 200/1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke - ogled - tožbena novota
Tožnik pri inšpekcijskem pregledu ni bil navzoč, kar pa ne pomeni kršitve njegove pravice do sodelovanja v postopku, saj je imel možnost o dejstvih, ugotovljenih na ogledu, izjaviti se ob svojem zaslišanju 12.8.2011.
Tožnik niti v pritožbi ni konkretizirano ugovarjal velikosti objekta, ampak je le posplošeno dvomil o pravilnosti teh podatkov in še to le iz razloga, ker sam pri pregledu ni bil navzoč. Zato pomeni navedba o tlorisu spornega objekta, ki naj bi znašal 5 m x 4 m, nedovoljeno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvi organa, da je bila BPP odobrena za čas od 2.9.2011 do dneva vložitve obtožnice oz. izdaje sklepa o ustavitvi preiskave. Zato je tudi popolnoma jasno, da je bila storitev opravljena, ko je tožnik prejel obtožnico.
V zadevi ni sporno, na kateri prizidek gostinskega objekta se nanaša inšpekcijska odločba. Tudi sicer je ta v izreku inšpekcijske odločbe opredeljen ne le z zemljiškoknjižno oznako zemljišča, na katerem stoji, ampak tudi z opisom dejanske lege (med obstoječim gostinskim objektom in novo gostinsko stavbo). Zato so za to zadevo nepomembne tožbene navedbe glede napak v izmeri, saj ta okoliščina ne vpliva na identifikacijo objekta, ki ga mora tožnik odstraniti.
izbris iz registra upravnikov stavb - upravnik večstanovanjske stavbe - etažna lastnina - pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - zamenjava upravnika
Registrski vpis novega upravnika stavbe in posledičen izbris starega sta deklaratorne narave, saj upravičenje opravljati storitev upravljanja temelji na pogodbi, ne pa na vpisu v register.
Upravni organ se v postopku vpisa novega in izbrisa starega upravnika omeji na preverjanje pogojev, ki so zahtevani za vpis izbrisa le po formalni plati, to je, ali je sklep o odpovedi pogodbe podpisan s predpisano večino (več kot 50% etažnih lastnikov glede na solastniške deleže), ali je bil sklep z odpovedjo vročen upravniku s priporočeno pošto in ali je pretekel odpovedni rok, ki po prvem odstavku 60. člena SZ-1 znaša najmanj tri mesece in začne teči od dneva vročitve odpovedi upravniku.
ZUS-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-6. ZZelP člen 18d, 18d/5.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik v dopolnitvi tožbe ni navajal, da želi pridobiti podlago za uveljavljanje odškodnine, tako iz njegovega zahtevka, kot tudi iz njegovih navedb pa izhaja, da želi doseči „ureditev razmer“. Vendar pa s svojimi navedbami ne utemeljuje, da bi bila ureditev razmer potrebna zaradi enkratnega dejanja upravljavca javne železniške infrastrukture, na katerega se nanaša izpodbijani upravni akt. Tožnik namreč ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da redno prihaja oziroma bo v prihodnosti prihajalo do enakovrstnih odločitev toženke (npr. večkratno enako odločitev v situacijah kot je bila obravnavana) ali da se bo njegov pravni položaj v situacijah, kakorkoli povezanih z izpodbijano odločbo, kako drugače izboljšal.
Če je neposredna raba vode povezana s posegom v prostor, za katerega je treba pridobiti dovoljenje za poseg v prostor, že organ, ki odloča o izdaji vodnega dovoljenja preveri, ali je tak poseg v prostor skladen s prostorskimi akti in če ni, lahko zavrne njegovo izdajo že na tej pravni podlagi.
Obravnavano zemljišče je po PUP opredeljeno kot kmetijsko zemljišče 2. kategorije. Iz PUP izhaja, da je na navedenem območju izjemoma in pod navedenimi pogoji dopustna nova gradnja vinske kleti, lokacija nove samostojne kmetije, gradnja objektov za spravilo sadja, gradnja male komunalne čistilne naprave in postavitev spominskih obeležij. Ker objeti ribogojnice ne spadajo med navedene objekte, njihova gradnja na navedenem območju ni skladna s PUP.
ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-2, 238, 238/2. ZPNačrt člen 79, 79/7.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - načelo zaslišanja stranke
Glede na to, da se komunalni prispevek lahko odmerja na podlagi uradnih podatkov o površini parcele in stavbe, dejstvo, da organ prve stopnje pred izdajo odločbe tožnika ni seznanil s podatki, ki jih je upošteval pri odmeri komunalnega prispevka, še ne pomeni, da je bila tožniku v upravnem postopku kršena pravica do izjave.
Tožnik v pritožbi ni oporekal namembnosti objekta in površini parcele, niti ni predlagal izvedbe kakšnega dokaza, zato pritožbenemu organu ne more očitati, da ni ugotavljal skladnosti podatkov, ki so bili uporabljeni pri odmeri komunalnega prispevka, s stanjem objektov v naravi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - odlaganje neobdelanih odpadkov
V zadevi ni sporno, da je tožnik neobdelane odpadke odlagal tudi na zemljišču parc. št. 512/4 k.o. …. Ker tudi ni sporno, da tožnik za odlaganje neobdelanih odpadkov na navedeno zemljišče ni pridobil s predpisi določenih soglasij in dovoljenj, gre v obravnavanem primeru za odlaganje odpadkov izven območja odlagališča.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - pravni interes - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
V tej zadevi investitorja ne varuje načelo zaščite dobrovernega pridobitelja. Ni namreč sporno, da je investitor gradnje, s katero naj bi se posegalo na objekt, hkrati prodajalec stanovanj v tem objektu. Predvsem pa investitor obstoju lastninske pravice tožnikov v pričakovanju sploh ne nasprotuje. Zato okoliščina, da tožniki še niso vpisani v zemljiški knjigi, ni bistvena za odločitev v tej zadevi.