Ob upoštevanju kriterijev ter namena javnega razpisa za sofinanciranje občinskih investicij na področju kulture, to je sofinanciranje tistih investicij, ki presegajo pomen, ki ga imajo za lokalne skupnosti, oziroma zaradi skladnega razvoja Slovenije in je to v javnem interesu države, je po presoji sodišča razlaga tožene stranke, da je treba pri ocenjevanju vloge upoštevati samo prebivalce občine prijaviteljice, v nasprotju z dikcijo samega razpisa ter njegovim namenom, saj je bila knjižnica ustanovljena zato, da pokriva tudi potrebe prebivalcev drugih občin, ki tudi sofinancirajo njeno delovanje.
ZDDPO-2 člen 11, 12, 12/3, 29. SRS standard 21. ZDDV-1 člen 63.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje - DDV
Odločitev, da se tožniku davčno ne prizna odhodek po računu ameriške družbe G., je pravilna in skladna z zakonom. Navedeni račun ne zadosti zahtevam SRS. Iz njega sledi le, da se tožniku zaračunavajo stroški raziskave. Raziskava, ki se zaračunava, ni konkretno navedena. Račun se tudi ne sklicuje na pogodbo, na podlagi katere naj bi storitev bila opravljena. Račun torej identifikacije zaračunane storitve ne omogoča. Sodišče tako pritrjuje ugotovitvi, da je tožnik obravnavani poslovni dogodek knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanega poslovnega dogodka ni dokazal. V zvezi z navedbo tožnika o nelogičnosti zahteve po skladnosti računa tuje družbe s SRS, sodišče poudarja, da odločitev ne temelji zgolj na presoji formalne pravilnosti prejetega računa, temveč na presoji vseh listin, ki jih je v dokaz resničnosti, vsebine in obsega poslovnega dohodka predložil tožnik. Odločitev je zato v celoti utemeljena že v določbah tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2 in SRS 21.
Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na račun družbe A. d.o.o. Davčni organ predložene listine presodi kot neverodostojne, ker tožnik ni dokazal, da je zaračunano storitev opravila družba A. d.o.o. Šele iz odgovora na pripombe izhaja, da je takšna presoja v bistvenem utemeljena z ugotovitvijo, da je družba D. na tožnika (v breme odhodkov) prenesla le dobiček, dosežen na podlagi pogodb, sklenjenih z ministrstvom. Zadostne dejanske podlage za takšen sklep sodišče v razlogih izpodbijane odločbe in vpogledani dokumentaciji ne najde. Davčni organ bi predloženi dopis ministrstva moral presojati v smislu proste presoje dokazov, ne pa ga zavrniti kot mnenje, ki ga pri odločanju ne zavezuje. Vsebina predloženega potrdila, ki po presoji sodišča zatrjevane poslovne dogodke vsaj verjetno izkazuje, bi ob dvomu o resničnosti njegove vsebine narekovala dodatne proizvode na ministrstvu in zaslišanje oseb, ki so sodelovale v poslovnih dogodkih.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vodenje upravnega spora zahteva 2. člen ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da odstrani nelegalno zgrajene objekte, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo, s sklepom o dovolitvi izvršbe pa se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZPVAS člen 1, 1/1, 1/3, 8, 8/1, 8/2. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti člen 2, 2/1, 2/1-12.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - aktivna legitimacija - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - istovetnost premoženjskih in drugih pravic - solastnina - skupna lastnina
Iz "Sporazuma o ponovni vzpostavitvi A." z dne 24. 6. 1994 izhaja, da je bila agrarna skupnost A. ponovno vzpostavljena in organizirana kot solastniška agrarna skupnost, čeprav so imeli člani nekdanje agrarne skupnosti na odvzetem premoženju nesporno skupno lastnino z vzpostavljenimi deležnimi pravicami zaradi upravljanja in uživanja skupnega premoženja. To pa po presoji sodišča pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti nista bila identična s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti ob njihovem odvzemu. S popravkom prvotnega Sporazuma pa se ne more za nazaj popravljati vsebine listine, ki je bila podlaga za ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarne skupnosti v drugem, že pravnomočno končanem upravnem postopku. Zato člani sedanje agrarne skupnosti niso aktivno legitimirani za vračilo premoženjskih pravic.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - lažna predstavitev razlogov - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik je tekom postopka večkrat spreminjal navedbe, katere osebe so lahko podvržene krvnemu maščevanju in teh razhajanj v navedbah v postopku pred upravnim organom, niti v upravnem sporu, ni ustrezno pojasnil. Ob podaji prošnje tudi ni navedel, da so ga nameravali povoziti, ter da so ga napadli.
V kolikor bi tožnik živel v stalnem strahu, bi izvorno državo zapustil že mnogo prej, še preden je želel obiskati brata v Republiki Sloveniji. Tako pa je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po poteku turističnega vizuma.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve na RS - dan prehoda terjatve - zavezanec za vračilo
Z dnem pravnomočnosti sodbe (9. 11. 2005) je terjatev tožnice kot prejemnice brezplačne pravne pomoči prešla na Republiko Slovenijo. Tega dne je vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnik. Zato v zadevi niti ni pomembno, da sta tožnica in B.B. dne 6. 12. 2005 (torej po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča) sklenila v obliki notarskega zapisa poravnavo in pogodbo o razdružitvi solastnine. Ob sklenitvi poravnave tožnica glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZBPP z zahtevkom za povrnitev stroškov namreč ni več razpolagala.
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopenjskega organa odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopenjski organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe pa ni razvidno, v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko.
Zakonodajalec je predvidel polovični odpust denarne kazni le v primeru, da je kazen plačana v roku in da kršitelj ne vloži pravnega sredstva. Če je stranka pravno sredstvo vložila, je s tem prevzela rizik, da bo v primeru, ko bo spoznana za krivo, morala plačati celotno izrečeno ji kazen.
ZGO-1 člen 1, 1/3, 101, 152. ZUP člen 80, 80/1, 80/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaradi preprečitve naravne nesreče zgrajen objekt
Tožena stranka je pravilno zaključila, da zgrajeni oporni zidovi predstavljajo nelegalno gradnjo. Tožnik je namreč zapisnik o inšpekcijskem pregledu podpisal brez pripomb, za svoje trditve, da oporni zidovi predstavljajo neskladno gradnjo, saj je bilo zanje izdano gradbeno dovoljenje, pa tekom postopka ni predložil nobenih dokazov.
Tožbena trditev, da je tožnik betonski podporni zid zgradil zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč, nima podlage v podatkih upravnega spisa, pa tudi sicer lahko objekt, zgrajen z navedenim namenom, ostane kot stalen objekt le, če investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve ali dela - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve - osebna vročitev poziva - obveznosti tujca v postopku
Določbo 2. odstavka 67. člena ZTuj-1 ni mogoče razlagati in uporabiti v smislu alternativnosti, ampak je treba prvi pogoj, če stranka ne opravi nobenega dejanja razlagati in uporabiti ob uporabi drugega dopolnilnega pogoja, to je, da se da iz opustitve dejanj sklepati, da stranka ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Tožnik je v pritožbi navedel razlog, zakaj še vedno ne more predložiti zahtevanega dovoljenja za delo in je dovolj smiselno prosil za možnost kasneje dopolniti vlogo, da bi pritožbeni organ okoliščino s težavami operacijskega sistema na DURS upošteval.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Sežana člen 8, 8-12.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja skednja
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – skednja. Tovrstna gradnja namreč po določbi 8. člena občinskega odloka, ki ureja območje, na katerem je tožeča stranka nameravala graditi, ni dovoljena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - neskladna gradnja - sprememba projekta za izvedbo po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - izrek odločbe
Z inšpekcijsko odločbo je bila investitorki naložena zgolj ustavitev (neskladne) gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, zato je, glede na določbe ZGO-1, neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morali biti deli neskladne gradnje v izreku odločbe natančneje konkretizirani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - počitniški objekt - adaptacija objekta
Tožnica v tožbi navaja, da je pred gradbenimi posegi njenega očeta sporna nepremičnina v naravi predstavljala hlev in dvorišče v izmeri 26 m2 in 105 m2, in ne nasprotuje ugotovitvi, da ima obravnavani počitniški objekt tlorisne dimenzije 6,70 x 5,50 m, višinskega gabarita P + M. Že iz tega je razvidno, da ne držijo tožbene trditve, da je šlo le za adaptacijo obstoječega objekta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba
Ni dvoma, da vsaka izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, ki nalaga rušitev objekta, povzroči materialno škodo, ta pa sama zase še ne pomeni težko popravljive škode. Zato se morajo nastali škodi zaradi rušenja objekta praviloma pridružiti še druge negativne posledice rušenja – npr. take, ki izhajajo iz socialnih razmer stranke in njene družine. Tožnik sicer zatrjuje, da v objektu živi skupaj z družino, vendar s pavšalno navedbo, da bi rušenje zanj pomenilo katastrofo, škode, ki naj bi mu zaradi rušenja nastala, ne izkazuje. Tožnik tudi ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da v objektu, ki je predmet inšpekcijske odločbe, živi s svojo družino, niti ni te okoliščine kakorkoli konkretiziral.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakonski spor - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo, ki je v zakonskih sporih močneje izraženo, stranke ne razbremenjuje odgovornosti za zbiranje procesnega gradiva, zaradi česar morajo ne glede na prvi in tretji odstavek 408. člena ZPP navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Ker torej delovanje sodišča ne more v celoti nadomestiti aktivnosti pravdne stranke v postopku za dodelitev otroka, je na tej podlagi sprejeta odločitev, da se tožnikova prošnja za BPP zavrne glede preostalega zastopanja pred sodiščem prve stopnje, nepravilna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba
Ni dvoma, da vsaka izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, ki nalaga rušitev objekta, povzroči materialno škodo, to pa sama zase še ne pomeni težko popravljive škode. Zato se morajo nastali škodi zaradi rušenja objekta praviloma pridružiti še druge negativne posledice rušenja – npr. take, ki izhajajo iz socialnih razmer stranke in njene družine. Tožnik sicer zatrjuje, da v objektu živi skupaj z družino, vendar s pavšalno navedbo, da bi rušenje zanj pomenilo katastrofo, škode, ki naj bi mu zaradi rušenja nastala, ne izkazuje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - pooblastilo za zastopanje - pravilnost vročitve
Pooblastilo, ki ga je tožnik dal odvetniku 8. 12. 2010, je splošno in med drugim obsega tudi sprejem odločb v zvezi z zadevo, v kateri je bilo dano. Pooblastilo je bilo predloženo v zadevi inšpekcijskega nadzora, v kateri je bil izdan tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 22. 12. 2011. Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe je del postopka inšpekcijske zadeve in se torej splošno pooblastilo za zastopanje v taki zadevi nanaša tudi na vročanje sklepov o dovolitvi izvršbe.
upravni postopek - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - isto dejansko stanje in pravna podlaga
V zadevi ni sporno, da je bila tožnikova zahteva za preklic registracije pogodbe z upravnikom zavrnjena z odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 21. 3. 2002, ki je postala pravnomočna. Sporno ostaja samo še, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira zahtevek, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila. Ker tožnik v tožbi česa takega ne navaja, sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja procesnih predpostavk za ponovno obravnavo predmetnega zahtevka.