pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodnina zaradi kršitve volilne pravice
Volilne pravice ni mogoče uvrstiti med osebnostne pravice. Sodišče poudarja, da je volilna pravica, ki je varovana z določbo 43. člena Ustave RS, človekova pravica, uvrščena med politične pravice in svoboščine, ki ne sodi med t. i. klasične osebnostne pravice, urejene v določbah 32. do 41. člena Ustave RS. Iz tega razloga nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja prosilec, ni mogoče uvrstiti v nobeno obliko pravno priznane škode, ki jo določa OZ, zato je odločitev tožene stranke pravilna.
davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP v odločbi pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz razlogov za zavrnitev prošnje za BPP mora izhajati tudi očitnost tega nesorazmerja oziroma nasprotja. To pomeni, da kolikor organ za BPP svojo odločitev opre na vsebinsko oceno zadeve mora v obrazložitvi navesti tiste okoliščine zadeve, iz katerih že na prvi pogled (torej očitno) izhaja, da prosilec za BPP nima možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve na RS - dan prehoda terjatve - zavezanec za vračilo
Z dnem pravnomočnosti sodbe (9. 11. 2005) je terjatev tožnice kot prejemnice brezplačne pravne pomoči prešla na Republiko Slovenijo. Tega dne je vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnik. Zato v zadevi niti ni pomembno, da sta tožnica in B.B. dne 6. 12. 2005 (torej po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča) sklenila v obliki notarskega zapisa poravnavo in pogodbo o razdružitvi solastnine. Ob sklenitvi poravnave tožnica glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZBPP z zahtevkom za povrnitev stroškov namreč ni več razpolagala.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - lažna predstavitev razlogov - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik je tekom postopka večkrat spreminjal navedbe, katere osebe so lahko podvržene krvnemu maščevanju in teh razhajanj v navedbah v postopku pred upravnim organom, niti v upravnem sporu, ni ustrezno pojasnil. Ob podaji prošnje tudi ni navedel, da so ga nameravali povoziti, ter da so ga napadli.
V kolikor bi tožnik živel v stalnem strahu, bi izvorno državo zapustil že mnogo prej, še preden je želel obiskati brata v Republiki Sloveniji. Tako pa je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po poteku turističnega vizuma.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Sežana člen 8, 8-12.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja skednja
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – skednja. Tovrstna gradnja namreč po določbi 8. člena občinskega odloka, ki ureja območje, na katerem je tožeča stranka nameravala graditi, ni dovoljena.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve ali dela - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve - osebna vročitev poziva - obveznosti tujca v postopku
Določbo 2. odstavka 67. člena ZTuj-1 ni mogoče razlagati in uporabiti v smislu alternativnosti, ampak je treba prvi pogoj, če stranka ne opravi nobenega dejanja razlagati in uporabiti ob uporabi drugega dopolnilnega pogoja, to je, da se da iz opustitve dejanj sklepati, da stranka ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Tožnik je v pritožbi navedel razlog, zakaj še vedno ne more predložiti zahtevanega dovoljenja za delo in je dovolj smiselno prosil za možnost kasneje dopolniti vlogo, da bi pritožbeni organ okoliščino s težavami operacijskega sistema na DURS upošteval.
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopenjskega organa odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopenjski organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe pa ni razvidno, v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - neskladna gradnja - sprememba projekta za izvedbo po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - izrek odločbe
Z inšpekcijsko odločbo je bila investitorki naložena zgolj ustavitev (neskladne) gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, zato je, glede na določbe ZGO-1, neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morali biti deli neskladne gradnje v izreku odločbe natančneje konkretizirani.
Zakonodajalec je predvidel polovični odpust denarne kazni le v primeru, da je kazen plačana v roku in da kršitelj ne vloži pravnega sredstva. Če je stranka pravno sredstvo vložila, je s tem prevzela rizik, da bo v primeru, ko bo spoznana za krivo, morala plačati celotno izrečeno ji kazen.
ZGO-1 člen 1, 1/3, 101, 152. ZUP člen 80, 80/1, 80/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaradi preprečitve naravne nesreče zgrajen objekt
Tožena stranka je pravilno zaključila, da zgrajeni oporni zidovi predstavljajo nelegalno gradnjo. Tožnik je namreč zapisnik o inšpekcijskem pregledu podpisal brez pripomb, za svoje trditve, da oporni zidovi predstavljajo neskladno gradnjo, saj je bilo zanje izdano gradbeno dovoljenje, pa tekom postopka ni predložil nobenih dokazov.
Tožbena trditev, da je tožnik betonski podporni zid zgradil zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč, nima podlage v podatkih upravnega spisa, pa tudi sicer lahko objekt, zgrajen z navedenim namenom, ostane kot stalen objekt le, če investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba
Ni dvoma, da vsaka izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, ki nalaga rušitev objekta, povzroči materialno škodo, ta pa sama zase še ne pomeni težko popravljive škode. Zato se morajo nastali škodi zaradi rušenja objekta praviloma pridružiti še druge negativne posledice rušenja – npr. take, ki izhajajo iz socialnih razmer stranke in njene družine. Tožnik sicer zatrjuje, da v objektu živi skupaj z družino, vendar s pavšalno navedbo, da bi rušenje zanj pomenilo katastrofo, škode, ki naj bi mu zaradi rušenja nastala, ne izkazuje. Tožnik tudi ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da v objektu, ki je predmet inšpekcijske odločbe, živi s svojo družino, niti ni te okoliščine kakorkoli konkretiziral.
upravni postopek - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - isto dejansko stanje in pravna podlaga
V zadevi ni sporno, da je bila tožnikova zahteva za preklic registracije pogodbe z upravnikom zavrnjena z odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 21. 3. 2002, ki je postala pravnomočna. Sporno ostaja samo še, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira zahtevek, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila. Ker tožnik v tožbi česa takega ne navaja, sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja procesnih predpostavk za ponovno obravnavo predmetnega zahtevka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Tožnik ne zatrjuje, da je obveznost izpolnil, niti da se s sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje druga oz. drugačna obveznost, kot je bila določena v izvršilnem naslovu – inšpekcijski odločbi z dne 8. 6. 2007. V tem pogledu so tudi nadaljnji ugovori (da v obravnavanem primeru ne gre za prizidek stavbe, ampak za pomožni objekt h glavni stavbi) po svoji vsebini taki, da se nanašajo na izvršilni naslov, ne pa na izpodbijani akt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - mehanska odpornost in stabilnost objekta - presoja strokovnih rešitev projektne dokumentacije - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Preizkus teh vprašanj lahko stranka, ki gradnji nasprotuje, doseže le, če predloži nasprotne strokovne študije, ki utegnejo izpodbiti pravilnost tehničnih rešitev v PGD (prvi odstavek 65. člena ZGO-1).
Zgolj dejstvo, da sta tožnika mejaša nameravane gradnje, še ne pomeni, da se z njo posega v njune pravice in pravne koristi.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakonski spor - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo, ki je v zakonskih sporih močneje izraženo, stranke ne razbremenjuje odgovornosti za zbiranje procesnega gradiva, zaradi česar morajo ne glede na prvi in tretji odstavek 408. člena ZPP navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Ker torej delovanje sodišča ne more v celoti nadomestiti aktivnosti pravdne stranke v postopku za dodelitev otroka, je na tej podlagi sprejeta odločitev, da se tožnikova prošnja za BPP zavrne glede preostalega zastopanja pred sodiščem prve stopnje, nepravilna.