Tožena stranka se je, glede utemeljenosti zniževanja plač delavcem v spornem obdobju, sklicevala na nedoseganje plana in na prepoved izplačila višjih plač zaradi določbe 15. člena Zakona o finanačnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS št. 54/99), ni pa predložila sodišču nobenih dokazov, ki se nanašajo na planirani in realizirani bruto promet in sklepe za znižanje plač ter ukrepe v zvezi z likvidnostjo in ali prezadolženostjo. Zgolj pavšalno sklicevanje na določbe 15. člena navedenega zakona ni dovolj za zavrnitev tožbenega zahtevka. V zvezi s 15. členom ZFPPod pritožbeno sodišče poudarja, da tudi v primeru, ko je izkazana utemeljenost njegove uporabe, to ne odvezuje podjetja da plača delavcem pripadajoče razlike plač po kolektivni pogodbi, temveč le odlaga njihovo plačilo na kasnejše obdobje, ko bo podjetje ponovno likvidno.
ZIZ člen 82, 82/1, 291, 82, 82/1, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 68, 68/1, 68, 68/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 1/2, 1, 1/2.
stroški - osebna vročitev
Vročitev sklepa o izvršbi dolžniku pred opravo rubeža ni samostojna storitev, za katero bi bil izvršitelj upravičen do plačila, pač pa je (običajno) pripravljalno dejanje za rubež, katerega cena je zajeta v ceni rubeža.
Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini se lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti plačilu odškodnine pod pogoji, ki jih določa Zakon o stavbnih zemljiščih. Po zakonu gre na strani razlastitvenega upravičenca (države ali občine) za izbiro med dvema možnostima, od katerih ena nima nujno prednosti pred drugo, le po naravi stvari je edino možna odškodnina, če ni na razpolago enakovrednega zemljišča.
Pri določitvi denarne odškodnine je pomemben namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo dotlej, ko je bilo s planskim aktom spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
Načelo o vrstnem redu vpisa bi iz 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi prišlo v poštev samo pod pogojem, če bi bili obe vlogi označeni kot zemljiškoknjižni. V tem primeru bi moralo sodišče dati prednost pritožnikovi vlogi, tako pri odločanju o vpisu kakor pri izvršitvi vpisa. V sporni zadevi pa predlog za izvršbo z dne 21.8.1997 ni bil označen kot zemljiškoknjižna vloga, kar napotuje na uporabo 3. odst. 75. čl. ZZK, ki določa, da vloga, ki ni izrecno označena kot zemljiškoknjižna, nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. ZZK.
SZ člen 117, 117. ZSR člen 11, 17, 19, 11, 17, 19.
stanovanjska pravica - pravica do odkupa stanovanja
Dogovor bivših zakoncev o prenosu stanovanjske pravice, ki je bila z odločbo nepravdnega sodišča dodeljena enemu izmed njiju, ni sporazum, ki sta ga zakonca na podlagi 1. odstavka 17. člena ZSR lahko ob razvezi sklenila o tem, kdo bo obdržal stanovanjsko pravico na skupnem stanovanju.
Delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi v različnih delovnih enotah in v različnih časovnih obdobjih, če so delovna mesta, na katerih delajo delavci, podobna ali vsaj primerljiva, ocenjevalni kriteriji pa enaki. Tako je delo posameznega delavca primerljivo, saj je odvisno od njegove prizadevnosti glede na uspešnost delovne enote, v kateri dela. Zato lahko trajno nepotrebno postane tudi delo delavca, ki ima zelo dobro oceno delovne uspešnosti, če je njegova ocena slabša v primerjavi z oceno delovne uspešnosti drugih primerjalnih delavcev.
ZDR člen 106. ZTPDR člen 17, 17/2. Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev člen 4, 4.
razporeditev - sistemizacija delovnih mest
1. V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni pogoji, ki jih za razporeditev določa 2. odst. 17. člena ZTPDR, to je, da so podane nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, ker je bil tožnik prerazporejen na drugo delovno mesto izključno iz organizacijskih razlogov in zaradi sprejema novega akta o sistemizaciji. 2. Tožena stranka v skladu s 4. členom v spornem času veljavnega pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (Ur. l. SRS, št. 33/71) tožnika ob razporeditvi na drugo delovno mesto morala poslati na predhodni zdravstveni pregled. Dejstvo, da je to storila šele kasneje, ne pomeni bistvene kršitve postopka. 3. Tožena stranka je zmotno uporabila materialno pravo, ko je v sklepu o razporeditvi določila, da ta sklep velja s 1.1.1999. V skladu s prvim odstavkom 106. člena Zakona o delovnih razmerjih ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve.
1. Tožnik je umaknil tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za vrnitev na delo. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor da sploh ni bila vložena in se lahko znova vloži, ni pa mogoče zahtevka, glede katerega je bila tožbo umaknjena, ponovno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka. 2. Tožnik ni pravočasno uveljavljal sodnega varstva oz. ni zahteval razveljavitve sklepov tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu, zato ni nobene pravne podlage za uveljavljanje denarnih zahtevkov za čas po prenehanju delovnega razmerja. 3.Kadar sodišče ugotovi, da je o stvari že pravnomočno razsojeno, mora tožbo zavreči. Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Delavcu, kateremu delovno razmerje preneha zaradi trajnega presežka, pripada odpravnina po 36 f. čl. ZDR ne glede na to, če se po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugem delodajalcu. Delavec ni upravičen do te odpravnine le v primeru, če mu je delodajalec v okviru programa razreševanja presežkov zagotovil ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu ali pa mu je dokupil delovno dobo.
potrdila o premalo izplačanih plačah, izdana za lastninsko preoblikovanje - pripoznava dolga
Potrdili se nanašata na razliko do stoodstotne osnove plače po kolektivni pogodbi za leto 1992. Ker kolektivna pogodba za tožnika (direktorja) ni veljala, sodišče ni moglo šteti, da je na podlagi navedenih potrdil dokazano, da razlika med plačo, ki naj bi tožniku šla za delovno mesto direktorja in dejansko izplačano plačo, znaša toliko, kot je v potrdilih navedeno. Potrdil o razliki do stoodstotne plače ni mogoče šteti za pripoznavo dolga, ker s temi potrdili tožena stranka le potrjuje, kakšen znesek je tožniku priznala za sodelovanje v lastninskem preoblikovanju.
Sklepa tožene stranke o opredelitvi tožnice za trajno presežno delavko, ki ji preneha delovno razmerje, sta nezakonita, ker sta bila izdana na podlagi programa o razreševanju presežnih delavcev, ki ga ni sprejel pristojni organ (oz. ga je sprejel organ upravljanja, katerega člani niso imeli veljavnega mandata). V letu 1990 je bil članom tedanjega delavskega sveta bolnišnice mandat nezakonito podaljšan (s sklepi delavskih svetov TOZD v sestavi DO). Ker delegati delavskega sveta, ki je v letu 1991 prevzel funkcijo sveta zavoda, niso bili izvoljeni neposredno na tajnih volitvah v skladu s tedaj veljavnim statutom oz. zakonskimi predpisi, niso imeli veljavnega mandata za odločanje v organu upravljanja.
ZST člen 4, 9, 9/1, 4, 9, 9/1. ZDSS člen 62, 62/3, 62, 62/3.
sodna taksa - zastaranje
ZST v 1. odst. 9. čl. določa, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. V skladu s 4. čl. ZST je treba plačati takso takrat, ko nastane taksna obveznost, kar je za sodbo takrat, ko je obravnava zaključena oz. če stranka na obravnavi ni navzoča, takrat, ko je vročena stranki, za pritožbo pa ob vložitvi.
razporeditev delavcev - preostala delovna zmožnost - delovno mesto
Drugotožena stranka ni pridobila mnenja invalidske komisije o ustreznosti delovnega mesta skladiščnika materiala in rezervnih delov za tožnika glede na njegovo preostalo delovno zmožnost. Po določbi 139. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bila drugotožena stranka dolžna tožnika kot invalida III. kategorije razporediti na ustrezno delo oz. mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo. 48. člen ZTPDR delodajalcu nalaga, da delavca invalida razporedi na delovno mesto, za katero je usposobljen, zato bi drugotožena stranka morala najprej ugotoviti po predpisanem postopku, ali je delovno mesto skladiščnika materiala in rezervnih delov primerno delo za tožnika invalida III. kategorije. Ker tega ni izpeljala, je sodišče utemeljeno razveljavilo sklepe o razporeditvi.
Ker tožena stranka, v nasprotni tožbi kot tožeča stranka, ni izvedla postopka ugotavljanja škode in odgovornosti ter povzročitelja te škode po 72. čl. ZTPDR, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njeno nasprotno tožbo.
7. čl. ZDR je pravna podlaga za sklenitev konkurenčne klavzule, s katero delavec pristane na omejitev svoje svobodne izbire poklica, delodajalec pa mu mora v skladu s temeljnim načelom pogodbenih razmerij, načelom ekvivalence, zagotoviti ustrezno materialno nadomestilo. V dodatku k pogodbi o zaposlitvi je določena le enostranska obveznost toženca za plačilo vtoževane odškodnine, tako da je glede prepovedi konkurenčne klavzule obremenjen le toženec in to brez vsake odmene. Kljub omejitvi pravice do proste izbire poklica, mu ni bila nudena nobena materialna satisfikacija. Taka ureditev ni v skladu z načeli pravne in socialne države (2. čl. Ustave RS), kakor tudi ne z načeli pravičnosti, zato delavec ni dolžan plačati pavšalne odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule.
spor majhne vrednosti - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP/99). V sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka v tožbi navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP/99. Po določbi 452. člena ZPP/99 lahko v sporu majhne vrednosti vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo (1. odst.). Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo (2. odst.), tožena stranka pa lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke, vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (3. odst.). Osemdnevni rok iz 2. in 3. odst. 452. člena ZPP je zakonski rok, ki je glede na določbo 1. odst. 450. člena ZPP prekluziven. To pomeni, da vlog prispelih po preteku tega roka ni mogoče upoštevati.
Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi 3. odst. 318. čl. ZPP zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da iz dejstev, ki so v tožbi navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sklepčnost tožbe je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe (glej 3. točko 1. odst. 318. čl. ZPP). Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v tožbi, izhaja materialnopravna posledica, ki jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Gre torej za vprašanje, ki ima sedež v materialnem pravu.
V konkretnem primeru bi bila tožena stranka dolžnik tožeče stranke za vtoževano terjatev iz obligacijskopravnega razmerja slednje z drugo pravno osebo. Le, če bi bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga tako, kot je to določeno v 446. čl. ZOR. Do spremembe upnikovega dolžnika bi namreč prišlo le, če bi v (zatrjevani in iz priloge A4 razvidni) prevzem dolga privolila.
Tožnik je bil pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delo direktorja z dne 1.8.1999 v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu vodja proizvodnje. S pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom 6 mesecev za delovno mesto direktorja ter odpovednim rokom 14 dni, je tožnik le nadaljeval že prej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pogodba ima elemente pogodbe o zaposlitvi poslovodnega delavca čeprav ne vsebuje določb o pravicah direktorja v primeru predčasnega odpoklica. Ob predčasnem odpoklicu s funkcije direktorja (kar je v bistvu storila, čeprav z oceno poskusnega dela), je delodajalec dolžan odpoklicanemu direktorju ponuditi nadaljevanje delovnega razmerja na drugem ustreznem delu. K navedenemu ga zavezuje določba 13. člena ZTPDR, zato je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
Tožena stranka je v prvem sklepu z dne 31.5.1999 odločila, da tožniku s tem dnem preneha delovno razmerje in mu je s tem dnem tudi zaključila delovno knjižico, kar pomeni, da je tožena stranka svoj sklep izvršila in mu s tem dala značaj dokončne odločitve v smislu 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90). Glede na to in pravni pouk v sklepu z dne 31.5.1999, je tožnik pravilno in pravočasno vložil tožbo zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja. Naknadno izdani popravek oziroma sprememba sklepa tožene stranke z dnem 5.7.1999, zoper katerega je tožnik razširil tožbo, na samo sporno razmerje med strakama nima nobenega vpliva, saj tožena stranka v delovni knjižici tožnika ni popravila datuma prenehanja delovnega razmerja.