ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZJU člen 24, 25. ZUJIK člen 45, 45/1.
zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - notranji postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Za toženo stranko, ki je javni zavod na področju kulture, velja ZUJIK, ki v prvem odstavku 45. člena napotuje na ZJU. Ta v 24. in 25. členu določa notranji postopek pri delodajalcu, ki je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ker tožnica pred vložitvijo tožbe ni vložila pritožbe zoper podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VDS0012946
ZDR člen 184. ZTPDR člen 73. ZPP člen 18. ZMZPP člen 2, 2/1, 30, 30/1, 30/2, 31, 52, 52/3. ZOR člen 173, 185, 185/1, 185/3, 188, 188/1, 188/2, 195, 195/2, 206, 206/4, 376, 376/2. OZ člen 352. ZDM člen 2.
pristojnost - mednarodni element - uporaba domačega prava - odgovornost ladjarja - pravilo najtesnejše vezi - zastaranje - poklicna bolezen - vezanost na pravnomočno sodbo v socialnem sporu - vzročna zveza - nevarna dejavnost - solidarna odgovornost - premoženjska škoda - alternativna vzročnost - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - renta
Tožnik zahteva plačilo odškodnine zaradi poklicnega obolenja, ki je nastalo kot posledica dela na ladjah toženk. Sporno razmerje (glede na to, da so bile pogodbe o zaposlitvi sklenjene v Sloveniji, da sta se tožnik in drugo toženka dogovorila za pristojnost slovenskega sodišča in da je tožnik slovenski državljan) ima najtesnejšo zvezo s slovenskim pravom.
V primerih uveljavljanja škode zaradi poklicne bolezni začne teči zastaranje takrat, ko so oškodovancu znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter okoliščine, ki kažejo na osebo določenega povzročitelja, oziroma ko bi oškodovanec mogel vložiti odškodninski zahtevek zaradi poklicne bolezni. V socialnem sporu sta sodna izvedenca v pisnem mnenju obrazložila, da je treba zdravstvene težave tožnika pripisati tudi delovnemu okolju (izpostavljenosti vibracijam na ladji). Tožnik je s prejemom tega mnenja zvedel za vzrok škode, zato je takrat začel teči 3-letni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
V socialnem sporu je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je tožnikova invalidnost deloma posledica poklicne bolezni v 33 % in deloma bolezni v 67 %. Druga toženka kot tožnikov delodajalec je imela možnost sodelovati v socialnem sporu. Zato je delovno sodišče glede vzroka tožnikove invalidnosti vezano na pravnomočno sodbo iz socialnega spora.
Tisti, ki se ukvarja z dejavnostjo, pri kateri lahko pride do poklicne bolezni, za nastalo škodo odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 15, 15/1, 15/1-5, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 2, 9. URS člen 155, 158.
lastnost zavarovanca - družinski član - opravljanje samostojne pridobitne dejavnosti - samostojni podjetnik - edini poklic - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje za nazaj - pravnomočnost
Pri odločanju o spremembi lastnosti zavarovanca zaradi drugačne podlage za zavarovanje se ni mogoče sklicevati na to, da bi spremenjena podlaga zavarovanja veljala za nazaj, vse od vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, saj lahko ob izpolnjenih pogojih pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja le za naprej.
Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti kot edini poklic v spornem obdobju po 5. tč. 1. odstavka 15. člena ZZVZZ nezakonita. Pri tem za pravilno rešitev zadeve ni relevantno, da je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na nepravilni podlagi kot družinski član po 22. členu ZZVZZ, čeprav je bil v tem obdobju vpisan v Poslovni register Slovenije kot oseba, ki na območju Republike Slovenije samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic po 5. tč. 1. odstavka 15. člena ZZVZZ. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
Pravna teorija in večinska sodna praksa stojita na enotnem stališču, da gre v primeru pripoznave v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave za institut, ki ga je treba enačiti z institutom pripoznave v pravdnem postopku, saj gre pri stečajnem postopku oziroma pri postopku prisilne poravnave za logično nadaljevanje pravdnega postopka. Gledano celovito je treba zato šteti, da je tožeča stranka prek priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko uspela (njen zahtevek je bil pripoznan), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka na podlagi 157. člena ZPP.
ZJU člen 25, 25/2, 95, 95/1. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
delo izven opisa delovnega mesta - javni uslužbenci - položajni dodatek
Odreditev drugega dela je zakonska možnost delodajalca. Ob izdaji izpodbijanega sklepa o odreditvi drugih del in nalog so bili izpolnjeni vsi pogoji v skladu s 95. členom ZJU za odreditev drugega dela tožnici, zato so njene pritožbene navedbe o neupravičeni odstranitvi z dela neutemeljene.
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence v 3. členu določa, da je položajni dodatek del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva. Tožnica ni opravljala del v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem del v notranji organizacijski enoti v času veljavnosti sklepa o odreditvi drugih del in nalog, zato tožnici položajni dodatek ne pripada.
Po prvem odstavku 246. člena ZUJF javnemu uslužbencu, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s 54. členom oziroma četrtim odstavkom 130. člena ali 402. člena in 404. člena ZPIZ-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati. Tožnik je spornega dne pridobil pravico do starostne pokojnine, zato je tožena stranka imela pravno podlago, da je tožniku na podlagi 246. člena ZUJF izdala sklep, da tožniku preneha veljati pogodba o zaposlitvi.
Tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. To velja tudi za vtoževano akcesorno denarno terjatev, torej zakonske zamudne obresti, ki v okoliščinah konkretnega primera ne more obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Ker si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.
pravno varstvo - javni uslužbenec - opravljanje dela po navodilih in odredbah
Delodajalec, ki delavca premesti na drugo delovno mesto, od delavca lahko zahteva predajo dela in sredstev za delo, ki mu jih je izročil za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. Tožnica v času, ko ji je bila pisna odredba izdana, dela ni več opravljala v sporni enoti, zato je tožena stranka, zaradi zagotovitve kontinuitete delovnega procesa, od nje imela pravico zahtevati, da svoji naslednici preda delo in predmete, last tožene stranke, ki so bili neposredno povezani z opravljanjem dela v tej enoti in jih tožnica na novem delovnem mestu v drugi enoti ni več potrebovala.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – domnevna baza – subjektivni pogoj izpodbojnosti – objektivni pogoj izpodbojnosti – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditev – načelo kontradiktornosti – pravilo vračanja neupravičeno pridobljenega – kondikcijski zahtevek – pobot zaradi nadomestne izpolnitve – verižna kompenzacija – stroški postopka – potni stroški pooblaščenca – odvetnik v kraju izven območja sodišča
Izpodbijani pravni dejanji sta bili storjeni v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka nad tožečo stranko. Zato je bila tožena stranka dolžna trditi in dokazati, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela oziroma ni morala vedeti, da je tožeča stranka insolventna. Glede na domnevno bazo bi torej morala trditi in dokazati bodisi, da dejanje ni bilo storjeno v obdobju zadnjih treh mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, bodisi da je ob dolžnem in skrbnem ravnanju pri sklepanju izpodbijanih poslov utemeljeno sklepala, da tožeča stranka ni insolventna.
Tožeča stranka zatrjevala obstoj verižne kompenzacije, glede katere se je sodna praksa že večkrat izrekla, da dejansko ne gre za pobot, ampak za odpuste dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077153
OZ člen 619. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 286b, 481, 481/2.
spor majhne vrednosti - samostojni podjetnik - prenehanje samostojnega podjetnika med pravdo - prosta dokazna ocena - prekluzija - podjemna pogodba - iura novit curia - procesna sposobnost
Prenehanje dejavnosti s. p. ne pomeni prenehanja stranke, saj ima tožena stranka (ista fizična oseba, ki je bila prej podjetnik), še vedno procesno sposobnost (sposobnost biti pravdna stranka). Sam izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra torej na potek pravde nima nobenega vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006047
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 277, 277/1-1, 277/1-4.
ugovor zoper obtožnico – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – zakonski znaki kaznivega dejanja – utemeljen sum
Že sama količina konoplje, v povezavi z obdolženčevim zagovorom, ko potrjuje, da je navedeno konopljo sam gojil, kaže na utemeljenost suma glede obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Zgolj zanikanje obdolženca, da je ni gojil za nadaljnjo prodajo, zato ni dovolj za zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženčevo dejanje ni kaznivo dejanje. Res je sicer, da je obdolženi v ugovoru zoper obtožbo izpostavljal zdravstvene razloge (da ima trombozo, da je oče umrl zaradi raka na črevesju ter da so tudi pri bratu odkrili, da ima izrastek na črevesju), vendar bo te okoliščine sodišče lahko ocenjevalo le v dokaznem postopku na glavni obravnavi. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi višje državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP spremenilo tako, da je ugovor obdolženčeve zagovornice zoper obtožbo kot neutemeljen zavrnilo in obtožbo dopustilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0082370
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - povzročitev lahke telesne poškodbe - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odgovornost - ugovor deljene krivde - dokaz z izvedencem - listinski dokaz - identično dejansko stanje - pravična denarna odškodnina
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Pravdno sodišče teh dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, ne sme ugotoviti drugače. Kljub kazenski obsodilni sodbi pa mora pravdno sodišče samostojno presojati ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti, saj kazenska obsodilna sodba ugotovitev glede tega vprašanja ne vsebuje, ker je to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja nepomembno.
Sodišče je lahko odločilo o nepremoženjski škodi brez izvedbe dokaza z izvedencem medicinske stroke.
ZDR-1 člen 17, 17/3, 18, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - elementi delovnega razmerja
Tožnik je delal pri toženi stranki na način, da so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR-1 (delo je opravljal po navodilih delodajalca; vključen je bil v delovni proces; za delo je prejel plačilo). Tožnik je bil vsakodnevno prisoten na delu približno 8 ur. Tožena stranka je določala vsebino njegovega dela, torej sestavo in montažo televizijskih prispevkov ter mu pri tem dala dodatne pogoje glede montaže. Zato je tožnikov zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja utemeljen.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. l. RS št. 26/1991) člen 39. Ustava člen 2, 25, 78.
reševanje stanovanjskih potrebe delavcev, zaposlenih pri obrtnikih - sredstva solidarnosti in vzajemnosti - kolektivna pogodba
Zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ni bilo v nasprotju z Ustavo, saj so bili prispevki namenjeni solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu in niso imeli značaja davka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Zakonska določba o transformaciji delovnega razmerja iz 54. člena ZDR sankcionira le sklepanje pogodb o zaposlitvi v nasprotju z 52. členom ZDR. Zato vsaka pomanjkljivost pogodbe o zaposlitvi (na primer neupoštevanje zdravstvenih omejitev delavca za opravljanje določenega dela), še ne pomeni razloga za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Tožena stranka je dokazala, da je bil razlog za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnikom začasno povečan obseg dela. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene v nasprotju z zakonom in da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen.
Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik je bil izvoljen za občinskega svetnika. To funkcijo je opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Tožnik zavoda ni obvestil o plačilu za opravljeno delo, zato mu je pravica do denarnega nadomestila zakonito prenehala.
Sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije predstavlja dodaten dohodek v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD.
Pri tožniku je prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti v smislu 1. alinee drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, vendar šele od 26. 2. 2014 dalje. Stanje, ugotovljeno po dokončni odločbi, zlasti če gre za poslabšanje zdravstvenega stanja, je lahko edino stvar novega postopka pri tožencu, ne more pa biti novo stanje upoštevno v tem postopku.
ZSVarPre člen 3, 3/1. ZPPreb člen 8, 8/4. ZDSS-1 člen 61, 62.
izredna denarna socialna pomoč - stalno prebivališče v RS - tujec - preiskovalno načelo - načelo materialne resnice
Z izpodbijano sodbo je bil tožbeni zahtevek tožnika na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči v višini minimalne plače zavrnjen z utemeljitvijo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot so določeni v ZSVarPre, ker v RS nima stalnega prebivališča. Pritožbeno sodišče meni, da je ostalo dejansko stanje glede tožnikovega dejanskega prebivanja neražčiščeno. Tožnik je že v tožbi navajal, da ves čas živi pri sorodnikih v kraju v Sloveniji, zato bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti dejanske okoliščine tožnikovega bivanja, torej kje dejansko biva in kaj pomeni, da biva tudi v Sloveniji. Navedeno je terjalo razveljavitev izpodbijane odločitve.
V danem primeru, ko je izločitveno pravico stečajni upravitelj priznal, prerekal pa jo je le upnik, bo tožbeni zahtevek vseboval zgolj ugotovitveni del.
Tudi če stvari po pravnomočni sodbi upravitelj ne bi hotel izročiti, bi imela tožeča stranka neposredni zahtevek na podlagi predmetne sodbe in končnega seznama preizkušenih terjatev (oziroma posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev).