Zahtevek za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za zatrjevani materialnopravno zmoten vpis, je po svoji procesni naravi vmesni ugotovitveni zahtevek, za katerega ima stranka interes le dokler „obstoji“ glavni zahtevek, ki pomeni predlog za odločitev v sporu. Ob odsotnosti takšnega glavnega zahtevka mora stranka zatrditi okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za samostojno ugotovitveno tožbo. Interes za takšno tožbo ne izhaja že iz 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožnica je navajala (le), da je lastnica spornih nepremičnin, ker je na njih imela v času družbene lastnine pravico uporabe. Navedeno pa ni dovolj za utemeljitev interesa za ugotovitev ničnosti tujega pogodbenega razmerja. Ugotovitvena tožba zaradi ničnosti razpolagalnega posla, sklenjenega med toženci, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj na tožnico. Tožnica lahko pravno varstvo doseže le z izbrisno tožbo in ugotovitveno tožbo, da je (originarna) lastnica spornih nepremičnin.
razlaga pogodbe – nega oskrbovancev – neupravičeno zaračunana storitev nege – dokaz z izvedencem – postavitev novega izvedenca
Storitev (nege oskrbovancev v domu za starejše občane), ki je bila v redu opravljena, ni zaračunana neupravičeno, če je ob sicer popolni in ustrezni zdravstveni dokumentaciji zdravnik pomanjkljivo izpolnil nek obrazec.
Dedič je po pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavil, da sprejema zakoniti dedni delež in se pod takšen zapis podpisal, zato njegovega mnenja, da se je deležu odrekel, ni mogoče upoštevati. Dedna izjava je namreč nepreklicna (lahko pa se izpodbija, a ne v zapuščinskem postopku).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077170
OZ člen 2, 3, 147, 147/1, 924, 924/1, 924/2, 953, 953/3. ZZasV člen 37, 37/1, 37/2.
zavarovalna pogodba – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja – nedopusten odmik od kogentne določbe OZ – škoda, ki je krita z zavarovanjem – omejitev zavarovanih nevarnosti – izključitev zavarovalnega kritja – ničnost Splošnih pogojev – razlaga nejasnih določil – odbitna franšiza – konkurenca zavarovalnega in odškodninskega zahtevka – načelo resnične škode
Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je omejena, razlog za to pa varstvo zavarovalca.
Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti je z zakonom priznana, zato ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter Splošnih pogojev in Klavzule kot njenemu sestavnemu delu), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0057246
ZPP člen 76, 76/3. SPZ člen 119. SZ-1 člen 44, 44/1, 68, 68/2.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov – plačilo prispevka v rezervni sklad – pogoji za sposobnost biti stranka
V pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, je po 3. odstavku 76. člena ZPP na aktivni strani mogoče priznati lastnost (tožeče) stranke etažnim lastnikom, označenim kot: „Etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe“, ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik.
SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 57, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – vrednost spornega mejnega prostora
Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta.
Iz 6. 1. 2. točke predpogodbe jasno in nedvoumno izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo postopek komasacije oziroma parcelacije v pogodbeno dogovorjenem roku končan. Navedeno pogodbeno določilo je jasno in ne dopušča drugačnih razlag. Stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka k temu ni mogla zavezati in se ni zavezala zato, ker postopek parcelacije oziroma komasacije ni v njeni pristojnosti, je materialnopravno zmotno. Takšna zaveza tožene stranke temelji na načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in ne nasprotuje prisilnim predpisom. Da se je tožena stranka zavezala poskrbeti, da bo najkasneje do 1. 10. 2009 postopek parcelacije oziroma komasacije končan, je mogoče zaključiti tudi ob razlagi drugih pogodbenih določil. Iz predpogodbe izhaja, da je bil namen pravdnih strank pri sklepanju predpogodbe po izvedeni parcelaciji skleniti prodajno pogodbo, na podlagi katere bo tožeča stranka kot kupec na zemljišču pridobila lastninsko pravico (točka 1.3. predpogodbe).Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti, da bo predmet prodaje znan, torej da bo parcela odmerjena in zemljiškoknjižno ter katastrsko urejena. Zgolj s sklenitvijo pogodbe o komasaciji in vložitvijo zahteve za uvedbo postopka na upravni organ, pa predmet prodaje (parcela) še ni bil dokončno oblikovan.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083391
ZD člen 210. OZ člen 550.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica dediča
Za primer, ko se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Napotitev na pravdo dediča (ki s pogodbo ni soglašal) z zahtevkom, da uveljavi, da se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štejejo kot darilo in se vštejejo v zapuščino, zato ne pride v poštev.
umik tožbe - ustavitev postopka - pravdni stroški - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - reparacija
Odločitev v zamudni sodbi, da je tožena stranka dolžna tožnici od določenega dne dalje do ponovne reintegracije priznati vse pravice (gre za dajatve v opisni obliki) iz delovnega razmerja, vključno z obračunom plače, predstavlja odločitev po temelju terjatve. Ker tožena stranka ni izpolnila obveznosti iz zamudne sodbe, niti ne po pravnomočnem sklepu o izvršbi, je tožnica v tem sporu pravilno opredelila zahtevke po višini (po obračunu bruto plače izplačilo posameznih mesečnih neto zneskov; zahtevek iz naslova regresa za sporni leti in plačilo odškodnine za čas odpovednega roka ter odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Zato je imela tožnica v tem sporu vso podlago za uveljavljanje denarnih zahtevkov po višini.
znižanje preživnine – številčnost družine – spremenjene okoliščine
Starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, temveč se morajo potruditi, da toliko zaslužijo, da lahko preživljajo vse svoje otroke, saj je to njihova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave RS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073458
OZ člen 631. ZPP člen 214, 214/2.
gradbena pogodba – neposredna plačila podizvajalcem gradbene pogodbe – stečaj ni splošno znano dejstvo – načelo vestnosti in poštenja – javna naročila – škoda zaradi cediranja terjatve – protipravno ravnanje investitorja
Določba 631. člena OZ je jasna: Terjatev se mora nanašati na ista dela, zato ta z izpolnitvijo glavnemu izvajalcu ugasne tudi za podizvajalca ter slednji za že izvedena plačila na tej podlagi ne more več zahtevati plačila od naročnika del.
Investitor ravna protipravno, če kljub jasni pogodbeni prepovedi cediranja terjatev tistim, ki niso podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga, izvaja plačila prevzemnikom terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082386
OZ člen 131. ZPP člen 215.
odškodninska odgovornost zavarovanca - prireditev - prireditveni prostor festivala - sporna deska - skok v vodo - organizator prireditve - dejavnost organizatorja prireditve - odgovornost oškodovanca
Uporaba sporne deske z dejavnostjo toženkinega zavarovanca oziroma izvajanjem prireditve ni imela nobene zveze. Toženkin zavarovanec ni izvajal nobenih festivalskih aktivnosti v zvezi s sporno desko in obiskovalcev festivala tudi ni vabil k njeni uporabi. Dostopa do deske in njene uporabe toženkin zavarovanec ni bil dolžan preprečevati (tudi ni bil dolžan dajati nikakršnih navodil za uporabo deske), saj mu takšnega ravnanja ni nalagal noben predpis. Kar tožnik očita toženkinemu zavarovancu, bi lahko letelo kvečjemu na upravljalca kopališča.
Zaradi opustitve navodil glede uporabe deske sama deska še ni postala nevarna stvar. Tožnik se je sam odločil za skok v vodo, kljub svoji tovrstni neizkušenosti, pri čemer predhodno ni preveril globine vode in stanja rečne struge, zaradi česar ni ravnal s potrebno pazljivostjo povprečno skrbnega posameznika
Od trenutka prodaje stanovanja štejejo skupni deli stavbe in pripadajoče zemljišče za akcesorij lastninske pravice na stanovanju, s katerim ni dopustno samostojno razpolagati.
S stopnjo verjetnosti je izkazano, da je bilo sporno zemljišče kot zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe, načrtovano že v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
ZIZ člen 53, 53/2, 62. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. Ker vlaga upnik predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen.
Za izvedbo vsakega dokaza (tudi s pričami) morajo biti postavljene zadostne trditve. Stranka mora najprej zadostiti svojemu trditvenemu bremenu. Če ji to ne uspe, je predlagan dokaz informativne narave in kot takšen ni dovoljen.
ureditev meje – lastninski spor – ustavitev nepravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec niso v sporu zaradi meje med parcelama, pač pa je spor v tem, ali sta lastnika skoraj celotne parcele predlagatelja, ali pa prvi nasprotni udeleženec. V takšnem primeru ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku.