Stališče, da tudi za samo menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice velja menična strogost, nima podlage v pravilih meničnega prava. Menični upnik je upravičen izpolniti bianco menico celo v primeru, ko ne bi imel takšnega izrecnega pooblastila, saj se šteje, da je bilo pooblastilo molče dano že s samo izročitvijo takšne menice. Za katero obveznost je bila izdana, se nato ugotavlja v dokaznem postopku. Ugotavljanje dejstev glede (pravilnosti) izpolnjevanja bianco menice potemtakem ni omejeno zgolj na pisno pooblastilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057271
ZIZ člen 46, 46/2, 138, 138/1. OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7.
odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev - odprava klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – poplačilo upnika v izvršbi – razpravno načelo
Bistveni pogoj in s tem podlaga za izplačilo zarubljenih sredstev upniku je pravnomočnost sklepa o izvršbi. Zarubljena denarna sredstva na dolžnikovem računu se namreč lahko izplačajo upniku šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Čeprav se izvršba začne opravljati tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, upnik pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti poplačan. Z odpravo klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, je odpadla pravna podlaga za izvedeno izvršbo. V obravnavanem primeru je bilo torej poplačilo upnika v znesku 687,18 EUR izplačano po podlagi, ki je kasneje odpadla. Sprejeta odločitev za povračilo navedenega zneska ter pripadajočih zamudnih obresti je pravilna in skladna s 3. odstavkom 190. člena OZ in 193. členom OZ.
postopek izbire kandidata - neizbrani kandidat - organi zavoda - soglasje ministra - direktor - javni zavod
Določba šestega odstavka 56. člena ZSV in 31. člena statuta tožene stranke (javnega zavoda) določata, da direktorja tožene stranke imenuje in razreši Svet s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo (m
inister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
), po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima zavod sedež (župana). Pristojni minister pred sprejetjem sklepa o imenovanju direktorja s strani Sveta soglasja k sklepu ni podal. Zato je izpodbijani sklep o imenovanju nezakonit.
Soglasje ministra je del postopka imenovanja direktorja, zato je sklep o imenovanju zakonit le, če je že v trenutku njegovega sprejema podano soglasje pristojnega ministra iz šestega odstavka 56. člena ZSV oz. 31. člena statuta tožene stranke.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/1, 79, 101, 102, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 60, 61.
stroški izvršilnega postopka – potrebnost stroškov – delo izvršitelja
Ker so predmet odločanja v izpodbijanem sklepa le stroški, nastali v zvezi z izvršilnim dejanjem z dne 4. 6. 2014, so obširne pritožbene navedbe o nepotrebnosti stroškov, nastalih po 4. 6. 2014 (ki sploh niso bili priglašeni), neutemeljene.
Zgolj dejstvo, da dolžnik zaradi prestajanja zaporne kazni ne živi na naslovu, kjer se opravlja rubež, še ne pomeni, da se na tem naslovu morebiti ne nahajajo njegove premičnine, ki bi jih bilo mogoče rubiti (dolžnik v pritožbi tega niti ne trdi).
Navedene določbe izvršitelju ne nalagajo posebnega obveščanja dolžnika o opravljenih izvršilnih dejanjih in nastalih stroških, temveč se ta dokumentacija dolžniku vroči skupaj z izpodbijanim sklepom, kar je bilo v predmetni zadevi tudi storjeno, s tem pa je bila dolžniku dana možnost seznanitve s stroški in tudi možnost njihovega izpodbijanja.
Tožeča stranka ni zatrjevala, za koliko časa je bila potrebna tretja izmena, niti ni razvidna dogovorjena cena za dodatne stroške. Zgolj račun, ki ga je izdal podizvajalec tožeče stranke in ga je ta prefakturirala na toženo stranko ter izpovedba prič ni dovolj za dokaz o obstoju in višini vtoževane škode, še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je v četrtem členu Pogodbe tožeča stranka zavezala predložiti tudi dokumentacijo o nastalih stroških, pa tega ni storila.
Toženo stranko bi bremenili (dokumentirani) stroški, ki bi ji nastali zaradi zamude, le v primeru, če bi tožeča stranka izpolnila svojo obveznosti (pravočasno odprla akreditiv), tožena stranka pa blaga kljub temu ne bi pravočasno dostavila.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Po začetku stečajnega postopka, ne glede na to, ali so podani pogoji za prekinitev ali za ustavitev postopka, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o ugovoru dolžnika
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
ZLPP člen 1, 4. ZLNDL člen 3. ZZ člen 65. ZGJS člen 76.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – lastninjenje – infrastruktura – otvoritvena bilanca
Pravna prednica tožnice je pridobila pravico uporabe na spornih nepremičninah, ki jih je tožeča stranka v postopku preoblikovanja vključila v otvoritveno bilanco. Tožeča stranka je zato na podlagi 3. člena ZLNDL pridobila na njih lastninsko pravico.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083391
ZD člen 210. OZ člen 550.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica dediča
Za primer, ko se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Napotitev na pravdo dediča (ki s pogodbo ni soglašal) z zahtevkom, da uveljavi, da se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štejejo kot darilo in se vštejejo v zapuščino, zato ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082386
OZ člen 131. ZPP člen 215.
odškodninska odgovornost zavarovanca - prireditev - prireditveni prostor festivala - sporna deska - skok v vodo - organizator prireditve - dejavnost organizatorja prireditve - odgovornost oškodovanca
Uporaba sporne deske z dejavnostjo toženkinega zavarovanca oziroma izvajanjem prireditve ni imela nobene zveze. Toženkin zavarovanec ni izvajal nobenih festivalskih aktivnosti v zvezi s sporno desko in obiskovalcev festivala tudi ni vabil k njeni uporabi. Dostopa do deske in njene uporabe toženkin zavarovanec ni bil dolžan preprečevati (tudi ni bil dolžan dajati nikakršnih navodil za uporabo deske), saj mu takšnega ravnanja ni nalagal noben predpis. Kar tožnik očita toženkinemu zavarovancu, bi lahko letelo kvečjemu na upravljalca kopališča.
Zaradi opustitve navodil glede uporabe deske sama deska še ni postala nevarna stvar. Tožnik se je sam odločil za skok v vodo, kljub svoji tovrstni neizkušenosti, pri čemer predhodno ni preveril globine vode in stanja rečne struge, zaradi česar ni ravnal s potrebno pazljivostjo povprečno skrbnega posameznika
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZASP člen 82, 159, 159/1, 168, 168/3, 168/4. OZ člen 247, 247/3.
civilna kazen – kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – posredovanje podatkov – poslovna skrivnost – neplačilo avtorskega honorarja
Zaradi neplačila ali prepoznega plačila avtorskega honorarja civilne kazni ni mogoče izreči, ker je civilna kazen po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki kot sankcija zaradi neizpolnitve denarnih obveznosti ne pride v poštev.
Gre za služnost, ki se po sami naravi stvari ne izvaja pogosto, zato ni nujno, da so se toženci že s samo postavitvijo ograje izvrševanju služnosti uprli, saj dokler tožnik ni izvršil ali poizkušal izvršiti vleke lesa, se toženci temu niso mogli upreti.
stroški nepravdnega postopka – postopek vzpostavitve etažne lastnine – zavrženje predloga za vzpostavitev etažne lastnine – stroški nasprotnega udeleženca
Predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine ne more biti zemljiškoknjižni lastnik. Razmerja med strankami torej v postopku, kot so ga sprožili predlagatelji, ni bilo mogoče urediti. Koristi od postopka nasprotna udeleženka ni mogla pričakovati. Zato bi bilo nepravično, da bi morala prva nasprotna udeleženka, ki postopka, v katerem so ji nastali stroški, ni sprožila in od njega tudi ni mogla pričakovati nobenih koristi, nositi sama.
začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes – pravni interes dolžnika za vodenje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – terjatve iz zakonite preživnine
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti.
Medtem ko se podjemnik naročniku s tem, da bo opravil posel, zaveže uresničiti končni interes naročnika, pa se mandatar zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Če revizor ne ravna s takšno skrbnostjo, krši svojo pogodbeno obveznost pravilne izpolnitve.
Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu z določbami ZRev-2 oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Storitve revidiranja so po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata, gre torej za posebno vrsto mandatne pogodbe. Mandatar ima pravico do plačila za trud. Če je torej revizor brez svoje krivde delo opravil le delno, ima pravico do sorazmernega dela plačila.
Naročnik lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov, pri čemer različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383/1, 384, 384/1, 384/4.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek postopka – poziv sodišča – dopolnitev – zavrženje predloga
Dolžnik je sodišču prve stopnje sicer res predložil poročilo o stanju svojega premoženja, ki pa ni vsebovalo izjave, da je v njem navedeno vse premoženje, za katerega ve, in vsi transakcijski računi, prav tako pa njegov podpis tudi ni bil notarsko overjen. To pa pomeni, da je predlog le delno dopolnil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog moralo zavreči.