SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 57, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ureditev mej – ureditev meje – kriterij močnejše pravice – vrednost spornega mejnega prostora
Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – denarna socialna pomoč
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina RS oziroma občine in se to premoženje s sklepom izroči RS oziroma občini, ki je sredstva zagotavljala. Ker ni bilo predloga občine in soglasja dedičev, da se omejitev izvede le na posamični nepremičnini oziroma denarnih sredstvih, je sodišče omejitev dedovanja pravilno izvedlo na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083391
ZD člen 210. OZ člen 550.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica dediča
Za primer, ko se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Napotitev na pravdo dediča (ki s pogodbo ni soglašal) z zahtevkom, da uveljavi, da se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štejejo kot darilo in se vštejejo v zapuščino, zato ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izračunov, ki jih je predložila tožnica, utemeljeno zaključilo, da terjatev še ni v celoti poplačana, zato je pritožbeni očitek kršitve pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082384
ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/1.ZZK-1 člen 3, 3/, 3/1-4, 132, 132-4, 148, 148/1, 148/1-1, 243, 243/1, 243/2. ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZLDNL člen 2, 3. SZ-1 člen 190. ZEN člen 18, 148/1. ZPP člen 337, 337/1.
funkcionalno zemljišče – izbrisna tožba – pravni interes – ugotovitvena tožba - postopek za določitev pripadajočega zemljišča – materialnopravno neveljavna vknjižba - identifikacijski znak - oznaka nepremičnine – premoženje izbrisane družbe
Za materialnopravno neveljavno vknjižbo gre tudi, če materialne podlage za vknjižbo sploh ni bilo (neobstoj pravnega posla).
Dajatveni zahtevek se lahko glasi na izbris izpodbijane vknjižbe in na ponoven vpis lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika, ali pa „zgolj“ na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
Sporne parcele predstavljajo funkcionalno zemljišče k predmetnim stavbam že zato, ker so imeli tožniki kot lastniki poslovnih prostorov v predmetnih stavbah sporne parcele vrsto let in jih še imajo v posesti ter jih uporabljajo kot parkirišča in dovozne oziroma dostopne poti do stavb. Že iz takšnega načina rabe spornih zemljišč namreč izhaja, da gre za zemljišča, ki so potrebna za redno rabo predmetnih stavb.
IZVRŠILNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057224
OZ člen 7.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prepoved zlorabe pravic – ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odrek sodnega varstva
Sodišče prve stopnje svojega zaključka o tožnikovi zlorabi pravice oziroma ravnanju v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ne utemeljuje na „golem“ dejstvu, da bi slednji na podlagi Sporazuma lahko dosegel vknjižbo svoje lastninske pravice na nepremičninah (a ni), saj to okoliščino ustrezno ovrednoti (oziroma postavi v kontekst) glede na ostalo njegovo (sporno) postopanje.
Brezpredmetno je pritožbeno poudarjanje, da bi lahko vpis v zemljiško knjigo predlagala tudi druga podpisnica Sporazuma, ki pa tega prav tako ni storila. V konkretni zadevi je bila (z vidika presoje, ali je z njegove strani prišlo do zlorabe pravice) relevantna presoja tožnikovega postopanja (oziroma opustitve le-tega), saj je on tisti, ki s trditvami, da je na podlagi Sporazuma na predmetnih nepremičninah pridobil ustrezna stvarno-pravna upravičenja, uveljavlja sodno varstvo (nedopustnost izvršbe).
znižanje preživnine – številčnost družine – spremenjene okoliščine
Starši z rojstvom novih otrok prevzamejo nase nove odgovornosti za njihovo preživetje, vzgojo in šolanje, zato se ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, temveč se morajo potruditi, da toliko zaslužijo, da lahko preživljajo vse svoje otroke, saj je to njihova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave RS.
pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost del – DDV – procesni pobot
10 % višina pogodbene kazni ni bila dogovorjena od cene, ki vključuje DDV, pač pa od pogodbene vrednosti del, zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni pravilno izračunalo višine pogodbene kazni, ker ni upoštevalo DDV, ni utemeljen. Pravilno pa je tudi stališče tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da se na pogodbeno kazen, ki je po svoji naravi odškodninska terjatev, DDV ne obračunava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0057246
ZPP člen 76, 76/3. SPZ člen 119. SZ-1 člen 44, 44/1, 68, 68/2.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov – plačilo prispevka v rezervni sklad – pogoji za sposobnost biti stranka
V pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, je po 3. odstavku 76. člena ZPP na aktivni strani mogoče priznati lastnost (tožeče) stranke etažnim lastnikom, označenim kot: „Etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe“, ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0082833
ZPVAS člen 8, 8/3, 8/4, 10. ZD člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 315. ZDen člen 67, 71.
plačilo odškodnine dedičem članov agrarnih skupnosti – razumljivost izreka odločbe – vmesna sodba – nerazumljivost izreka odločbe – razumljivost izreka vmesne sodbe – plačilo takse v postopkih denacionalizacije – plačilo takse v postopkih za plačilo odškodnine po ZPVAS – predmet dedovanja
Tudi če v izreku besedilo zahtevka, ki mu je po podlagi sodišče ugodilo, ni dobesedno povzeto (kar je sicer običajno), to še ne pomeni, da je izrek nerazumljiv.
Po ZPVAS gre za premoženjske pravice, ki so lahko predmet dedovanja in če gre za edinega dediča, ni nobene ovire, da se, kar bi bilo treba izpolniti zapustniku (v skladu z matičnim predpisom, ZPVAS), izpolni dediču.
Stranke niso dolžne plačevati sodne takse za odškodninske zahtevke po 10. členu ZPVAS, ker gre za obliko denacionalizacije, kar ta postopek izenačuje z drugimi denacionalizacijskimi postopki, zato je treba aplicirati 71. člen ZDen.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
Iz 6. 1. 2. točke predpogodbe jasno in nedvoumno izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo postopek komasacije oziroma parcelacije v pogodbeno dogovorjenem roku končan. Navedeno pogodbeno določilo je jasno in ne dopušča drugačnih razlag. Stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka k temu ni mogla zavezati in se ni zavezala zato, ker postopek parcelacije oziroma komasacije ni v njeni pristojnosti, je materialnopravno zmotno. Takšna zaveza tožene stranke temelji na načelu prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in ne nasprotuje prisilnim predpisom. Da se je tožena stranka zavezala poskrbeti, da bo najkasneje do 1. 10. 2009 postopek parcelacije oziroma komasacije končan, je mogoče zaključiti tudi ob razlagi drugih pogodbenih določil. Iz predpogodbe izhaja, da je bil namen pravdnih strank pri sklepanju predpogodbe po izvedeni parcelaciji skleniti prodajno pogodbo, na podlagi katere bo tožeča stranka kot kupec na zemljišču pridobila lastninsko pravico (točka 1.3. predpogodbe).Tožena stranka je bila dolžna poskrbeti, da bo predmet prodaje znan, torej da bo parcela odmerjena in zemljiškoknjižno ter katastrsko urejena. Zgolj s sklenitvijo pogodbe o komasaciji in vložitvijo zahteve za uvedbo postopka na upravni organ, pa predmet prodaje (parcela) še ni bil dokončno oblikovan.
Za izvedbo vsakega dokaza (tudi s pričami) morajo biti postavljene zadostne trditve. Stranka mora najprej zadostiti svojemu trditvenemu bremenu. Če ji to ne uspe, je predlagan dokaz informativne narave in kot takšen ni dovoljen.
izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina
Kupec solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - overitev poročila o premoženjskem stanju - notarska overitev - upravna overitev - nedovoljene pritožbene novote - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču
Podpis na poročilu o premoženjskem stanju mora biti notarsko overjen. Upravna overitev ne zadošča.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj – asignacija – verižna kompenzacija – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – običajen način plačila – pravila poslovnih običajev – primerljivi pravni posli – drugačen dogovor pravdnih strank – prepričanje o solventnosti – povprečno skrben gospodarstvenik
Če bi tožeča stranka sicer uspela dokazati, da je bil tak način poslovanja neobičajen med pravdnima strankama, a bi bilo po drugi strani hkrati ugotovljeno, da je tak način poslovanja običajen v primerljivih poslih v pravnem prometu nasploh, zakonska domneva ne bi veljala.
Ker so pravila poslovnih običajev dispozitivne narave, lahko stranke pravilo poslovnih običajev vedno nadomestijo z vsebinsko drugačno rešitvijo vprašanja. Četudi torej tak poslovni običaj obstaja, sta se stranki dogovorili drugače – za plačilo v denarju, možnost plačila z drugačnim načinom, kot je bila v konkretnem primeru verižna kompenzacija in asignacija, pa ni bila možen način poravnave terjatve tožene stranke.
Kljub postopnim plačilom, za katera je sodišče že ugotovilo, da niso bila običajna med strankama, pa niti ni prišlo do popolnega plačila. Očitno je torej, da je tožena stranka kljub načelnemu nestrinjanju s takim načinom plačevanja želela priti vsaj do dela poplačila svoje terjatve. Vse navedeno pa so bile take okoliščine, ki so toženi stranki narekovale, da se prepriča o solventnosti tožeče stranke, kar bi moral storiti vsak povprečno skrben gospodarstvenik.
obligatornost glavne obravnave – načelo neposrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov izven glavne obravnave
Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080945
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 240. ZIZ člen 270, 270/3. URS člen 23.
začasna odredba – začasna odredba proti stečajnemu dolžniku – poseg v lastninsko pravico – tehtanje ustavnih pravic – zemljiški dolg – pravica do lastnine – pravica do sodnega varstva
Če je dolžnik na vseh nepremičninah vpisal zemljiški dolg v korist neznanih imetnikov, je potrebno dati prednost upnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva (pred razpolagalno pravico lastnika). Zemljiški dolg ni odvisen od obstoja terjatve, za katero je bil ustanovljen, in njegove prenosljivosti ni mogoče slediti, zaradi česar je predlagana začasna odredba edini način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je, da bi bila upnikova terjatev v stečajnem postopku vsaj delno poplačana.
načelo koncentracije – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – izguba izločitvene pravice – ugovor zoper sklep o prodaji – neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
Posebne zahteve za izločitev iz stečajne mase, zunaj postopka preizkusa prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik nima.
V stečajnem postopku sodišče ne more odločiti o obstoju izločitvene pravice, če je ta prerekana.