vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - invalid III. kategorije
V primeru bursitisov (vnetij burs) gre za občasne zdravstvene težave, za vnetja, ki se pozdravijo. Zato teh zdravstvenih težav ni mogoče upoštevati kot vzroka nastanka invalidnosti. Lahko gre le za začasno nezmožnost za delo, ne pa za invalidnost. Res je, da nova definicija invalidnosti ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju, vendar je še vedno potrebno, da je zdravljenje končano.
V primeru tožnice je šlo v primeru bursitisa za akutno stanje. Na to kaže ugotovitev invalidske komisije I. stopnje, ko pri tožnici bursitis ni bil ugotovljen, vzrok invalidnosti pa je bila bolezen. Preboleli bursitisi niso vplivali na nastanek oz. poslabšanje invalidnosti, saj pri tožnici bursitisi niso pustili posledic. Njene težave so povezane z degenerativnimi spremembami. Zato tožničin zahtevek na ugotovitev, da je pri tožnici vzrok bolezni 50 % bolezen in 50 % poklicna bolezen, ni utemeljen.
plača - plačilo za delo - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Tožnik je bil 7. 1. 2013 seznanjen, da ga je tožena stranka nezakonito odjavila iz obveznih zavarovanj z dnem 3. 12. 2012. Nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev svoje pravice. Če bi želel doseči katerokoli pravico iz delovnega razmerja, vključno z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja na uveljavljenih podlagah (do 31. 3. 2013, ko je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas), potem bi moral najprej doseči ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti zatrjevane pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil pravočasno, mu je z dnem 3. 12. 2012 delovno razmerje prenehalo.
Tožnici je bila z odločbo CSD priznana pravica do otroškega dodatka v določeni višini. Odločba je postala pravnomočna. Tožnica je nato vložila vlogo za uveljavljanje subvencije za plačilo vrtca za otroka. CSD je z odločbo odpravil odločbo o priznani pravici do otroškega dodatka in odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v manjši višini. Ker je bila tožnici izdana pravnomočna odločba, je takšna sprememba odločbe možna le po postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP in po 43. členu ZUPJS. Toženec ni vodil postopka določenega za posamezno izredno pravno sredstvo po ZUP. Iz izpodbijanih odločb prav tako ne izhaja, da bi CSD delo ugotovil, da bi bilo potrebno o sporni odločbi na novo odločiti (1. odstavek 43. člena ZUPJS) ali jo celo odpraviti (3. odstavek 43. člena ZUPJS). Zato ni obstajal razlog za odpravo ali razveljavitev pravnomočne odločbe.
oprostitev plačila sodnih taks - brezplačna pravna pomoč
Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bila tožnica na podlagi prošnje za Bpp upravičena do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki v 276. členu določa obveznost plačila sodne takse še preden sodišče tožbo pošlje v odgovor toženi stranki.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Za pritožbeno rešitev zadeve je upoštevno le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z listinskimi medicinskimi izvidi, izdanimi do konca predsodnega upravnega postopka. Vsa morebitna poznejša poslabšanja, izkazana z novejšo medicinsko dokumentacijo, so lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
Predlagatelj (sindikat) ni upravičen do izpodbijanja odločbe, s katero je bil drugemu sindikatu dodeljen status reprezentativnosti. Kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindikat, ki mu pristojno ministrstvo oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti sindikata (50. člen ZDSS-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Narava kršitve, ki jo tožena stranka očita tožnici (da spornega dne ni prišla na delo na novo lokacijo, temveč na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi), ni tako huda, da bi upravičevala podajo izredne odpovedi. Tožnica je delodajalca obvestila, da bo odšla na delo na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, v kolikor ne dobi drugačnih navodil, iz česar izhaja, da je bila pripravljena po preteku bolniškega staleža priti na delo na novo lokacijo, v kolikor bi ji delodajalec ponovno podal takšno odredbo. Tožena stranka tega ni storila, ampak je tožnici podala pisno obdolžitev in izredno odpoved. Ker niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR-1 (da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), je tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 28.
plačilo razlike plače - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške z ozirom na takšno vrednost spornega predmeta, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na to vrednost.
ZGD člen 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 7, 14.
izključitev družbenika – trditveno in dokazno breme – kazenska sodba – kaznivo dejanje zlorabe položaja
Temelj instituta izključitve je v kršitvi načela vestnosti in poštenja in zvestobe družbi, oziroma v kršitvi medsebojnega zaupanja družbenikov. Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, gotovo pomeni grobo kršitev omenjenih načel in kršitev medsebojnega zaupanja v družbi in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD. Storitev kaznivega dejanja proti družbi je ravnanje, ki je v nasprotju že z namenom ustanovitve družbe.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013149
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
OZ člen 86, 178, 179. ZGD-1 člen 257, 257/4, 268, 268/2, 286, 286/1.
odpoklic člana uprave - krivdni razlog - hujša kršitev obveznosti - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - kršitev osebnostne pravice - nepremoženjska škoda - subjektivna komponenta - slaba vera o resničnosti sprejete odločitve
V konkretnem primeru je tožnik zahteval varstvo svoje pravice na podlagi določbe 179. člena OZ, po kateri za prisojo denarne odškodnine ne zadošča le objektivno dejstvo kršitve dobrega imena in časti, temveč se zahteva tudi subjektivna komponenta. Kršitelj, če je oškodovančevo pravico kršil z žaljivo izjavo, mora tudi vedeti, da je izjava neresnična. Konkretno to pomeni, da so člani nadzornega sveta tožene stranke ob sprejemanju spornega sklepa o odpoklicu tožnika z mesta člana uprave iz krivdnih razlogov, morali tudi vedeti, da vsebina spornega sklepa ni resnična. Zakon torej pogojuje odškodninsko odgovornost kršitelja tudi s slabo vero oz. z neopravičljivo zmoto o resničnosti trditev, pri čemer je ta slaba vera sestavni del opredelitve protipravnosti škodljivega dejstva, ki kot odškodninska predpostavka sodi v trditveno in dokazno sfero tožnika.
otroški dodatek - dohodek - premoženje - dohodkovni razred
Določba 3. alineje 1. odstavka 18. člena ZUPJS ne vpliva na fiktivno določen dohodek v skladu z 19. členom ZUPJS. Pri načinu ugotavljanja materialnega položaja je pomemben vrstni red določb ZUPJS. Določba 18. člena ZUPJS najprej določa, katero premoženje se ne upošteva (v skladu s 3. alinejo 1. odstavka med drugim tudi premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače). Nato pa se v skladu z 19. členom ZUPJS tisto premoženje, ki se upošteva, upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek. Ko je fiktivno določen dohodek določen, se ne preverja, ali je ta višji od 2-kratnika bruto minimalne plače.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073434
ZGD-1 člen 515, 515/1. OZ člen 341, 341/1, 364, 364/1. ZPP člen 333, 333/1, 337, 337/1.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka – prekluzija – podjemna pogodba – pripoznava terjatve – upravičenec za pripoznanje terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – zastopanje d. o. o. – poslovodja
Ker je tožena stranka d.o.o., jo je lahko zastopal zgolj njen zakoniti zastopnik. To pa je bil poslovodja (1. odstavek 515. člena ZGD-1) in nikakor ne računovodja tožene stranke.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo, za katero je pojasnil, da naj jo sodišče obravnava kot revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča, utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo (1. odstavek 374. člena ZPP). Revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnik pa tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Pri tožniku je potreba po pomoči in postrežbi objektivizirano dokazana šele od 4. 4. 2013 dalje, zato je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pred tem datumom zakonito zavrnjen. Za sporno obdobje namreč ni dokazano dejansko stanje iz prvega odstavka 128. člena ZPIZ-2, ki med drugim izrecno določa, da zavarovancu pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi. Torej od dne, s katerim je z gotovostjo dokazan dejanski stan iz 1. odstavka 101. člena ZPIZ-2 (ki določa, kdaj je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb).
priposestvovanje služnostne pravice - dobrovernost - stvarna služnost poti - zaupanje v zemljiško knjigo
V kupoprodajni pogodbi zajet dogovor o uporabi hodnika preko nepremičnine tožene stranke kot prehoda in dostopa do kupljenih gospodujočih nepremičnin, ki ga je tožeča stranka sklenila po svojih pravnih prednikih s pravnim prednikom tožene stranke kot takratnim lastnikom služeče nepremičnine, predstavlja pravni temelj tožeči stranki za dobroverno izvrševanje takšnih služnostnih upravičenj.
Zapis v pogodbi o nakupu bremen proste nepremičnine sam po sebi ne utemeljuje kupčevega varstva na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo.
ZST-1 člen 30. ZPP člen 2, 39, 39/1, 40. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 19.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani stranke.
Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje revizije - odvetnik - pooblaščenec
ZPP v 3. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker tožnik revizije ni vložil po odvetniku niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, gre v tem primeru za revizijo, ki jo je vložila oseba, ki nima te pravice. Skladno s 1. odstavkom 374. člena ZPP je potrebno tako revizijo s sklepom zavreči.