storitve upravnika - rezervni sklad - nekonkretizirane navedbe tožnice - obratovalni stroški - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - nespecificirane terjatve - nepredložitev listinske dokumentacije - solidarna odgovornost tožencev
Pomanjkljive trditve o podlagi in višini vtoževanih zahtevkov ter sklicevanje na predloženo listinsko dokumentacijo ne zadošča. Naloga sodišča pa tudi ni, da samo iz obsežnih prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin, za katere tožnica konkretizirano ne pojasni, kaj izkazujejo, morda utemeljen.
Sklep o prekinitvi postopka ima dekleratoren značaj.
Sodišče kljub morebitni kršitvi določbe 131. člena ZFPPIPP in kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more opravljati izvršilnih dejanj. V takšnem primeru se smiselno uporabi določba, ki velja za primer začetka postopka prisilne poravnave po začetku postopka izvršbe. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni razlog, zaradi katerega ne bi bilo mogoče razveljaviti v nasprotju z določbami ZFPPIPP opravljenih izvršilnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0083404
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. OZ člen 299, 299/2.
promet z nepremičninami – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču – lastninjenje – protipravno ravnanje – gradbeno dovoljenje – poseg v solastninsko pravico – protipravnost posega – funkcionalno zemljišče – povrnitev škode – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Gradbeno dovoljenje še ne pomeni, da je imela tožena stranka pravni temelj za poseg v solastninsko pravico tožnikov na parceli št. ... k. o. X, saj gradbeno dovoljenje izključuje protipravnost gradnje (le) v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo, ne posega pa v civilnopravna razmerja.
ZP-1 člen 69, 69/2, 107, 107/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/2. ZprCp člen 33, 33/5, 105, 105/5, 105/5-4.
hitrost in ekonomičnost postopka - pravica do obrambe - zagovor obdolženca - izločitev posameznega prekrška iz enotnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da ni razloga, da se obdolženega prikrajša za elementarno pravico do obrambe, to je do podaje zagovora v zvezi z očitanim prekrškom po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP samo zaradi hitrosti in ekonomičnosti postopka (kar je temeljni namen določila drugega odstavka 69. člena ZP-1), pri tem, ko bo po drugi strani sodišče moralo voditi postopek zaradi prekrška izhajajočega iz istega historičnega dogodka in bo v nadaljevanju še izvajalo potrebne dokaze. Navedeno pomeni, da je prvostopno sodišče s tem, ko je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po petem odstavku 33. člena ZPrCP izločilo iz enotnega postopka in o obravnavanem prekršku odločilo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, zgrešilo bistvo procesne določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, ki je v tem, da sodišče ob izpolnjenih predpostavkah (pravilno povabljeni in na posledice neopravičenega izostanka opozorjen obdolženec ne pride k zaslišanju, neopravičen izostanek, zaslišanje tudi sicer ni potrebno za pravilno odločitev, saj odločitev temelji na drugih dokazih) obdolžencu onemogoči neutemeljeno zavlačevanje postopka in v zvezi s tem nepotrebne stroške ter v končni fazi omogoči sodišču odločitev v okviru predpisanega zastaralnega roka.
ZIZ člen 15. ZPP člen 142, 142/3, 337, 337/1. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku člen 8, 8-5, 8-5(3), 17, 17/5, 18, 18/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/3.
vročanje - pooblaščeni vročevalec - nagrada in stroški vročevalca - dejansko prebivališče - poizvedbe o prebivališču - nedopustne pritožbene novote - pravilnost vročitve - naslov stalnega prebivališča – CRP
Vročevalec bi moral vsa pojasnila in dokazila v zvezi z zatrjevano pravilnostjo opravljene vročitve navesti oz. predložiti že v zahtevi za plačilo nagrade in povrnitev stroškov ali pa vsaj izkazati, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že tedaj.
Opravljena elektronska poizvedba v Centralnem registru prebivalstva (CRP) o naslovu dolžnikovega sedanjega stalnega prebivališča in podatek o neuspešnem poskusu rubeža pri dolžniku na tem naslovu v letu 2011 ne izkazujeta, da dolžnik v letu 2014 dejansko prebiva na navedenem naslovu.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – spor o dejstvih med dediči in tretjim – pravna praznina
V skladu s 3. točko 2. odstavka 210. člena ZD zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva samo takrat, ko sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, obstojijo med dediči (ki so stranke zapuščinskega postopka), in ne ko obstojijo med dedičem in tretjim, kar pa ne pomeni, da imamo opravka s pravno praznino.
intervalna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - glasbeni nastopi v živo - tarifa Zavoda IPF - razlaga tarife - neuporabna začasna tarifa - druge množične prireditve različnih vrst - višina nadomestila - vrsta uporabe fonogramov
Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
zahtevek graditelja za povračilo vlaganj – obogatitveni princip – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – posest nepremičnine – posredna posest
Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ki je ta izgubil posest nepremičnine. Za ta trenutek šteje tudi čas vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnine. Ker je v stanovanju po izselitvi tožnikov še naprej živel njun sin, nista izgubila posesti in zastaralni roki niso tekli.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080504
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 112, 112/1, 132, 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
kršitev pogodbe – konkurenčna prepoved – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – spremenjene okoliščine – pisna oblika pogodbe – ustni dogovori – izgubljeni dobiček – navadna škoda – neizvedba dokaza – dokaz z izvedencem – trditveno breme
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist
Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.
Prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
pravdni stroški – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – umik predloga za izvršbo – ugovor tretjega – povod za tožbo
Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013150
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - osebni stečaj - prepoved dovolitve izvršbe - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - čas nastanka terjatve - življenjski stroški - narava terjatve
Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v stečajnem postopku, velja tudi za postopek osebnega stečaja (383. člen ZFPPIPP), izjeme od tega pravila pa so predvidene izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
Določba 131. člena ZFPPIPP se (razen v primerih izjem) uporablja za vse izvršilne postopke, in sicer že v fazi preizkusa dovoljenosti predloga za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073438
ZPP člen 5, 236a, 262, 285.
načelo obojestranskega zaslišanja – neupravičena odsotnost z naroka – pisna izjava stranke – neizvedba dokaza – materialno procesno vodstvo – podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo
Na podlagi uveljavljene sodne prakse izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke, namesto z njenim neposrednim zaslišanjem, v pravdnem postopku ni mogoče.
Materialno procesno vodstvo se nanaša na predstavitev pravne kvalifikacije spora, tako kot jo vidi sodišče, da imajo stranke možnost, da v skladu z materialnopravnimi določili, na podlagi katerih bo sodišče razsodilo, navedejo vsa pravotvorna dejstva in ponudijo ustrezne dokaze. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče strankam sporočati, ali so ga že prepričale, da so njihove trditve utemeljene.
ZFPPIPP člen 145, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1–4, 207, 208, 208/1.
začetek stečajnega postopka – prehod pooblastil na stečajnega upravitelja – prekinitev pravdnega postopka – nedovoljena pravdna dejanja – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Med nedovoljena pravdna dejanja, oziroma pravdna dejanja, ki zaradi prekinitve nimajo nikakršnih pravnih učinkov, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - trditvena podlaga - verjetno izkazana terjatev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost
Pritožbena teza, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o verjetni izkazanosti nedenarne terjatve, je neutemeljena. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila skupaj s tožbo, izrecno navedla, da se glede razlogov za izdajo začasne odredbe v celoti sklicuje na tožbeno naracijo. V tožbeni naraciji je svojo terjatev v zadostni meri konkretizirala, tako da je mogoč preizkus izkazanosti njene nedenarne terjatve na podlagi standarda verjetnosti.