USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082863
URS člen 26. OZ člen 184. ZOR člen 204.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje sodnika – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveza je bila pretrgana z opustitvijo tožnice same, ker zoper sodbo pritožbenega sodišča ni vložila izrednega pravnega sredstva revizije, v katerem bi Vrhovno sodišče RS lahko odpravilo zatrjevano napačno odločitev višjega sodišča o prisoji odškodnine za nepremoženjsko škodo že umrlemu tožniku. Vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo je bila glede na okoliščine in izjemnost primera dolžnostno ravnanje tožnice in ne le njena pravica, ki jo po lastni presoji izkoristi ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083380
ZPP člen 8. OZ člen 87, 87/1, 567.
darilna pogodba – vrnitev darila – pogodba o preužitku – vsebina pogodbe – dejansko stanje – dokazna ocena – ničnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej, torej jasno oceno posameznega dokaza z jasno navedbo, zakaj mu sodišče verjame/sledi, ki mora biti preverljivo obrazložena, nato primerjavo posameznih dokazov med seboj, nazadnje pa še končno oceno, ki upošteva uspeh celotnega postopka. Sodišče prve stopnje navedenega metodološkega napotka, ki je uzakonjen v 8. členu ZPP, ni upoštevalo, na kar smiselno opozarja tožnica v pritožbi, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost postopka.
Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna.
Kadar se zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja poškoduje v prometni nesreči, se škoda ZPIZ-a presoja po določbah ZOZP in ne po določbah ZPIZ-1. ZOZP namreč predstavlja v razmerju do ZPIZ-1 lex specialis.
privilegirana mladoletna priča – razumevanje pomena pravne dobrote
Za otroka, mlajšega od šest let, lahko sodišče samo presodi, da ni sposoben razumeti privilegija odpovedi pričevanja, zato ni potrebno angažirati izvedenca.
Obdolženemu se očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje varovano dobrino, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega.
intervalna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - glasbeni nastopi v živo - tarifa Zavoda IPF - razlaga tarife - neuporabna začasna tarifa - druge množične prireditve različnih vrst - višina nadomestila - vrsta uporabe fonogramov
Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje koristi – tržna najemnina – zakonske zamudne obresti – dokazno breme
Odmena iz 2. odstavka 72. člena ZDen mora temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljeno in določeno korist dejansko tudi imel. Navedena dejstva (kako bi nepremičnino dejansko uporabljal oziroma ekonomsko izkoriščal) je dolžan zatrjevati in dokazati upravičenec.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za odbitje vlaganj oziroma stroškov v višini 40% (kolikor znaša v postopku odmere davka od najemnin višina normiranih stroškov). Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišče konkretno neizkazane stroške upoštevalo in odštelo od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082856
OZ člen 165, 168, 168/2, 299, 299/1, 299/2, 378. ZOZP člen 20a, 20a/2.
delno plačilo odškodnine – revalorizacija že plačane odškodnine – zapadlost terjatve – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru delnega plačila se plačani zneski revalorizirajo le, če sodišče odmeri denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ali denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, ki je odmerjena po cenah na dan sodne odločbe.
zahtevek graditelja za povračilo vlaganj – obogatitveni princip – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – posest nepremičnine – posredna posest
Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva, ki je ta izgubil posest nepremičnine. Za ta trenutek šteje tudi čas vložitve tožbe na izpraznitev nepremičnine. Ker je v stanovanju po izselitvi tožnikov še naprej živel njun sin, nista izgubila posesti in zastaralni roki niso tekli.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082349
OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 84. ZPP člen 70, 70-6, 154, 154/3, 247, 247/2.
solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - odgovornost več oseb za isto škodo - gradbena pogodba - izvajanje del na nepremičnini - objektivna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - krivdna odgovornost - protipravnost izvajalčevega ravnanja res ipsa loquitur - prepoved povzročanja škode - neminem laedere - postavitev drugega izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca
V danem primeru je protipravno ravnanje v kršitvi temeljnega načela prepovedi povzročanja škode. Če je zaradi sanacije sosednjega objekta v tožničinega vdrla voda in so na njem nastale razpoke, je očitno, da je izvajalec to načelo prekršil. Gre za tipičen primer, kjer pride do izraza pravni rek res ipsa loquitur, ki izraža načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim pravilom. Nesporna predhodna tožničina opozorila (še iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja) kažejo na to, da nastanek škode ni bil nepredvidljiv. Ker jo je izvajalec (kljub temu) povzročil, in to svojim aktivnim (ne pasivnim) ravnanjem, ni pa dokazal, da je do škode prišlo brez njegove krivde, je krivdno odškodninsko odgovoren.
Odstop od pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje med strankama v celoti in retroaktivno preneha. V veljavi ostanejo pogodbene klavzule, za katere so se pogodbene stranke dogovorile, da se uporabljajo v primeru kršitve pogodbe, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko so se pravdne stranke dogovorile za pogodbeno kazen, ki je bila dogovorjena za primer zamude z izročitvijo nepremičnin po prenehanju najemnega razmerja.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081386
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 190, 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5, 5/4, 6.
gradbena pogodba – neposredna zahteva podizvajalcev do naročnika – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo naročniku – potrjen račun – potrjena situacija – zakonita cesija – podzakonski akt – kogentnost določb – neupravičena pridobitev
V uredbi se določijo le natančna pravila za izvedbo naročnikove obveznosti neposrednega plačevanja podizvajalcev, sama obveza neposrednega plačila pa izhaja iz zakonskega določila ZJN-2. Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo kogentnost ureditve neposrednega plačila podizvajalcu, niso utemeljene. V zvezi z vprašanjem neposrednega plačevanja podizvajalcev, ko je bilo to še v povojih, se izreklo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-264/99, ki neustavnosti podzakonske ureditve ukrepov za zagotovitev neposrednega plačevanja podizvajalcem ni ugotovilo.
Dogovor o skupni gradnji ima stvarnopravne učinke le v primeru, če vsebuje tudi soglasje, da bo gradnja podlaga za pridobitev drugačnih solastninskih deležev od tistih, ki obstajajo v trenutku sklenitve dogovora v zemljiški knjigi.
ZIZ člen 56. ZUstS člen 44. Odločba Ustavnega sodišča U-I- 148/2014.
ugovor po izteku roka - predhodna odredba - dovoljenost ugovora po izteku roka - sprememba materialnega prava - sprememba sodne prakse
Ni mogoče šteti, da je z izdajo odločbe Ustavnega sodišča U-I-148/2014 z dne 10. 7. 2014 nastopilo dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev upnika, saj se dejstvo izdaje odločbe Ustavnega sodišča ne nanaša na obstoj terjatve upnika, temveč na materialnopravno presojo oziroma spremembo pravne podlage za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, zaradi katere pa ni mogoče vložiti ugovora po izteku roka oziroma ugovor po izteku roka iz tega razloga ni dovoljen.
Etažna lastnica ni bila sposobna razumeti pred izključitveno tožbo prejetega opozorila o kršitvah temeljnih pravil sosedskega sožitja, zato ji ni bilo omogočeno, da bi se na ta poziv odzvala in kršitev odpravila. Pogojev za njeno izključitev iz večstanovanjske stavbe zato ni. Dejstvo, da ji v tistem obdobju poslovna sposobnost še ni bila odvzeta, ni odločilno, kajti pogoj za izključitev je dejanska možnost etažnega lastnika, da kršitev odpravi.
sodni penali - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov
Sodišče šele na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda na predlog upnika sklep o izvršbi. Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so: (1) da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, (2) da je potekel paricijski rok, (3) da je določitev penalov zahteval upnik in (4) da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
Predmet presoje te pravde je bil sklep o izvršbi, v kolikor se je ta nanašal na prvo dolžnico, tu toženko, medtem ko je bil ta sklep o izvršbi zoper drugega dolžnika že pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje obravnavani sklep o izvršbi z izpodbijano sodbo razveljavilo v celoti in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, je poseglo tudi v pravnomočno odločitev zoper drugega dolžnika, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
S prenehanjem veljavnosti pogodbe preneha tudi poroštvo za obveznosti iz te pogodbe.