Tožnica je tekom postopka vedela, da se je nad toženko pričel postopek prisilne poravnave, kjer ji je bil del terjatve priznan, del pa pobotan, in najkasneje takrat bi morala tožnica tožbo (tudi) za ta del umakniti, ne pa da je pri njej vztrajala vse do izdaje sodbe in s tem povzročila stroške postopka.
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče - nezadostne trditve
Trditev, da so bile obveznosti pravočasno, tekoče in v celoti poravnane, ni trditev o konkretnih dejstvih (plačilih), ampak gre za pravni standard, konkluzijo, ki jo izvede sodišče na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin. Ker trditev o dejanskih okoliščinah, s katerimi naj bi bila priča seznanjena, tožena stranka ni podala, priče ni potrebno zasliševati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082846
ZPP člen 8, 286, 286/2, 286b. OZ člen 131. ZOR člen 1064.
dokazno breme – dokazna ocena – škoda – pogodba o sefu
Na tožniku je bilo, da dokaže, da mu je v škodnem dogodku – ropu sefov – nastala škoda in v kakšni višini. Da bo moral v (sicer malo verjetnem) primeru ropa dokazovati vsebino sefa in bo morda glede tega v dokazni stiski, je vedel že ob podpisu pogodbe in sprejetju splošnih pogojev, in je to breme sprejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082349
OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 84. ZPP člen 70, 70-6, 154, 154/3, 247, 247/2.
solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - odgovornost več oseb za isto škodo - gradbena pogodba - izvajanje del na nepremičnini - objektivna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - krivdna odgovornost - protipravnost izvajalčevega ravnanja res ipsa loquitur - prepoved povzročanja škode - neminem laedere - postavitev drugega izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca
V danem primeru je protipravno ravnanje v kršitvi temeljnega načela prepovedi povzročanja škode. Če je zaradi sanacije sosednjega objekta v tožničinega vdrla voda in so na njem nastale razpoke, je očitno, da je izvajalec to načelo prekršil. Gre za tipičen primer, kjer pride do izraza pravni rek res ipsa loquitur, ki izraža načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim pravilom. Nesporna predhodna tožničina opozorila (še iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja) kažejo na to, da nastanek škode ni bil nepredvidljiv. Ker jo je izvajalec (kljub temu) povzročil, in to svojim aktivnim (ne pasivnim) ravnanjem, ni pa dokazal, da je do škode prišlo brez njegove krivde, je krivdno odškodninsko odgovoren.
JAVNA NAROČILA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081386
ZJN-2 člen 4, 4/6. OZ člen 190, 631. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 5, 5/4, 6.
gradbena pogodba – neposredna zahteva podizvajalcev do naročnika – neposredno plačilo podizvajalcu – pooblastilo naročniku – potrjen račun – potrjena situacija – zakonita cesija – podzakonski akt – kogentnost določb – neupravičena pridobitev
V uredbi se določijo le natančna pravila za izvedbo naročnikove obveznosti neposrednega plačevanja podizvajalcev, sama obveza neposrednega plačila pa izhaja iz zakonskega določila ZJN-2. Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo kogentnost ureditve neposrednega plačila podizvajalcu, niso utemeljene. V zvezi z vprašanjem neposrednega plačevanja podizvajalcev, ko je bilo to še v povojih, se izreklo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-264/99, ki neustavnosti podzakonske ureditve ukrepov za zagotovitev neposrednega plačevanja podizvajalcem ni ugotovilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082836
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 14, 50, 50/1, 87, 193. ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1. ZPotK-1 člen 27, 27/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniške pogodbe - pristojnost za potrošniške pogodbe - ničnost pogodbe - dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov - dogovor o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - preložitev naroka
Kljub določbi kreditne pogodbe o uporabi prava Češke republike tožnica kot potrošnik ni smela biti prikrajšana za zaščito, ki ji jo zagotavljajo določbe predpisov Republike Slovenije, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.
Za sklenitev sporne kreditne pogodbe toženki nista imeli dovoljenja pristojnega organa, zato je bila kreditna pogodba nična (3. odstavek 27. člena ZPotK-1).
ZOR člen 262, 358. ZGD-1 člen 592. ZIZ člen 271, 272, 273.
trajno dolžniško razmerje – prenehanje razmerja - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbe - odpovedni rok - odstop od pogodbe - začasna odredba - pripojitev družbe - subjektivna nevarnost
Pogodbi zvesta stranka ima odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve le, v kolikor uresniči pravico odstopiti od pogodbe, in le, če pogodba preneha, je pogodbi zvesta stranka prosta svoje nasprotne obveznosti in tudi svoje obveznosti, da sama sprejme izpolnitev kršilca. Če pogodba ne preneha, lahko kršilec povsem veljavno izpolni tudi kasneje in zavrnitev takšne izpolnitve pomeni kršitev obveznosti prej zveste stranke
Obligacijsko razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo trajnega dolžniškega razmerja. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.
Zavarovanje iz 592. člena ZGD-1 je mišljeno le upnikom nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, oziroma terjatev, ki še niso iztožljive.
V zvezi z zahtevano pisnostjo zavarovalne pogodbe oziroma njenih kasnejših sprememb (dopolnitev) se sodišče prve stopnje ni sklicevalo le na določbe OZ (1. odstavek 925. člena in 2. odstavek 51. člena) ampak prvenstveno na 1. odstavek 30. člena (za konkretni primer relevantnih) Splošnih pogojev, v katerem je jasno določeno, da so dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Okoliščina, da v 1. odstavku 926. člena OZ (ki opredeljuje, kaj mora biti v zavarovalni polici navedeno) ni posebej omenjen dogovor o komercialnem popustu (bonusu), ne pomeni, da ta (v kolikor je do njega v okviru zavarovalne pogodbe prišlo) predstavlja vsebino, na katero se zahteva po pisnosti (v konkretnem primeru) ne nanaša. Gre za dogovor, ki predstavlja (zgolj) del vsebine zavarovalne pogodbe (ki (so)določa višino zavarovalne premije) in mora biti kot tak (upoštevaje prvenstveno določbe prej omenjenih Splošnih pogojev) sklenjen v pisni obliki.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082373
OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 147, 147/1, 180, 186, 965. ZPP člen 286. ZZDej člen 45. ZPacP člen 20.
odškodninska odgovornost - temelje odgovornosti - protipravnost ravnanja - pojasnilna dolžnost - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - spinalna anestezija - komplikacija - zapleti pri posegu - tveganja pri posegu - pojav paraplegije - skrbnost dobrega strokovnjaka - (ne)veljavnost privolitve v poseg - vzročna zveza - zdravniška/strokovna napaka – solidarna odgovornost – odgovornost delodajalca – zavarovanje pred odgovrnostjo
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti se od zdravnika pričakuje, da pacienta opozori na redne rizike posameznega posega, to je tiste, ko so tipični, torej lastni samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejši, tipičnost in pogostost sta dve različni kategoriji. Kadar gre za redek zaplet, so bolj kot pogostost zapleta, pomembni nujnost posega, teža posledic in specifičnost tveganja.
Pogoj za izražanje resnične in svobodne volje je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o svojem stanju in možnostih. Zato opustitvi pojasnilne dolžnosti lahko pripišemo škodo, ki nastane zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi se mu bil bolnik sicer lahko izognil, če bi bil s svojim položajem pravilno in popolno seznanjen.
trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – substanciranje dejanskih navedb – informativni dokaz
Ugovori tožene stranke so pavšalni. Ne zadostuje le zanikanje obveznosti in posplošene trditve, da blago v obračunanih količinah ni bilo dobavljeno ter da storitve niso bile opravljene. Da bi se tožena stranka uspešno branila, bi morala konkretizirano nasprotovati terjatvi tožeče stranke. Tožena stranka bi morala navesti dejstva in pojasniti, zakaj terjatve, ki so izkazane z računi, ni poravnala oziroma jih ni dolžna poravnati.
Takoimenovani „informativni dokazi“ v pravdnem postopku niso dovoljeni. V določenih izjemnih primerih velja omilitev zahteve glede substanciranja dejanskih navedb v primerih, ko mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v konkretni zadevi ne gre za takšno situacijo in se tožena stranka ne more sklicevati na nepoznavanje poslovanja njene pripojene družbe, saj je to stvar njenega notranjega razmerja (oziroma morebitne odškodninske odgovornosti tretje osebe, če dejansko protipravno zadržuje poslovno dokumentacijo in s tem onemogoča toženi stranki dokazovanje dejstev v tem postopku).
intervalna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - glasbeni nastopi v živo - tarifa Zavoda IPF - razlaga tarife - neuporabna začasna tarifa - druge množične prireditve različnih vrst - višina nadomestila - vrsta uporabe fonogramov
Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081382
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 287, 287/1, 286b, 286b/1.
podjemna pogodba – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – notifikacija napak – rok za odpravo napak – odstop – trditveno breme – izvedba dokazov – pritožbene novote – prekluzija
Da je notifikacija napak pravilna, morajo biti napake po presoji pritožbenega sodišča jasno opredeljene do te mere, da podjemnik natančno ve, kaj je njegova izpolnitvena dolžnost in torej kakšno ravnanje od njega terja naročnik oziroma kaj šteje naročnik za uspešno opravljeno delo.
Prvostopenjsko sodišče izvaja in presoja dokaze le v zvezi z zatrjevanimi, pa med pravdnima strankama spornimi dejstvi.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja.
Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo sorazmerni del odpravnine, do česar je glede na določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR upravičen. Zato ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka ravnala protipravno.
Iz zavrnilnega dela sodbe, ki se glasi: „Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“ ni razvidno, kaj je z njim obseženo, ni jasen in ga ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe mora biti določno opredeljeno, kakšen tožbeni zahtevek se zavrne. Pravnomočen postane le izrek.
Sodba ne obrazloži, katere dokaze in zakaj jih je zavrnilo. Navedba v sodbi, da je „ostale dokaze zavrnilo, saj izvedeni dokazi nudijo dovolj podlage za odločitev o utemeljenosti zahtevka, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve“, ne ustreza standardu obrazloženosti zavrnitve dokaznih predlogov strank. Gre za pavšalno zavrnitev.
Upoštevan soprispevek je vezan na določno uveljavljan ugovor toženke, ki ga ni postavila. Zgolj neobrazložena, neopredeljena navedba, po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca T., da je tožnik soprispeval, ne zadošča.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
pravdni stroški – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – umik predloga za izvršbo – ugovor tretjega – povod za tožbo
Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
ZFPPIPP člen 145, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1–4, 207, 208, 208/1.
začetek stečajnega postopka – prehod pooblastil na stečajnega upravitelja – prekinitev pravdnega postopka – nedovoljena pravdna dejanja – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Med nedovoljena pravdna dejanja, oziroma pravdna dejanja, ki zaradi prekinitve nimajo nikakršnih pravnih učinkov, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.