pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je lahko tožnik do svoje parcele dostopal tudi po kakšni drugi poti, temveč je bistveno le, ali je imel v posesti zatrjevano pot, kjer je prišlo do motenja. Obstoj druge poti poleg zatrjevane zato ni odločilna okoliščina, ki bi jo moralo sodišče ugotavljati in ki bi lahko vplivala na presojo, ali ima tožnik v posesti zatrjevano pešpot.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080503
ZFPPIPP člen 442. ZPP člen 212. OZ člen 50, 323, 323/1.
izbris brez likvidacije – izbrisana pravna oseba – aktivni družbenik – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – rok za vložitev tožbe – dokazno breme – navidezna pogodba
Od 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisani po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo. Odločilen je datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah pa datum njenega izbrisa iz sodnega registra. Ker je tožba vložena znotraj enoletnega roka iz 442. člena ZFPPIPP, tožena stranka pa je bila aktivni družbenik, odgovarja z obveznosti izbrisane družbe.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 38 let stari ženski, ki je itrpela -zlom telesa 12. prsnega vretenca; ta je odmerjena v višini 15 povprečnih neto plač, od tega za:
- telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem: 6.000 EUR
– duševne bolečine zaradi zmanjšanja zmanjšanja življenjske aktivnosti: 9.000 EUR
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.
ureditev meje – sodna določitev meje – ureditveni kriteriji – močnejša pravica – katastrska meja – določitev meje v upravnem postopku – trditveno in dokazno breme
SPZ v 2. odstavku 77. člena domneva močnejšo pravico po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če katastrskega postopka še ni bilo ali ta še ni končan z določitvijo dokončne meje, domneve ni in sodišče postopa po ustaljeni praksi. Če se sodni postopek začne po dokončnosti upravne odločbe o meji ali če bo meja kot dokončna ugotovljena šele po uvedbi sodnega postopka, vendar pred koncem glavne obravnave, morajo udeleženci pred sodiščem najprej ovreči domnevo dokončne meje. Dokazno in trditveno breme je preneseno na tistega udeleženca, ki domnevo izpodbija.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trk kolena v vgrajeno steklo notranjih steklenih vrat pri izstopu iz poslovnega prostora - razbitje vrat - obseg poškodb - opustitev dolžnega ravnanja - pogosta frekvenca prehoda - soprispevek - vzročna zveza
Zavarovanec tožene stranke je ravnal protipravno, ker je imel v poslovnem prostoru, kamor vstopa in izstopa večje število strank in zaposlenih, vgrajena vrata z navadnim steklom in ne vrat z varnostnim steklom. Varnostno steklo za razliko od navadnega stekla pri razbitju ne razpade na delce z ostrimi robovi. Če bi bilo v obravnavanem primeru vgrajeno varnostno steklo, do poškodb, ki jih je utrpela tožnica, ne bi moglo priti, saj varnostno steklo preprečuje razbitje stekla na manjše in ostre koščke, ki lahko porežejo.
Med poškodbo, ki jo je utrpela tožnica, in trkom s kolenom v steklena vrata je res naravna povezava, a vendar sodišče prve stopnje v ravnanju tožnice ni ugotovilo ničesar takšnega, kar bi predstavljalo pravno relevanten (so)vzrok za nastalo škodo.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
ZPP člen 22, 22/1, 69, 69/3, 69/4. OZ člen 12, 435, 435/1.
sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti v pritožbi – prodajna pogodba – dokazna ocena
Tožnik lahko uveljavlja sporazum strank o krajevni pristojnosti le v tožbi (ki ji mora priložiti listino o sporazumu), toženec pa le v odgovoru na tožbo. Sodišče se nato lahko izreče za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave. V obravnavani zadevi se na pogodbeno zapisani sporazum o krajevni pristojnosti ni sklicevala nobena pravdna stranka. Pritožbene navedbe v tej smeri so prepozne in neupoštevne.
STANOVANJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057247
SZ-1 člen 84, 84/4, 95. OZ člen 51, 51/3, 58, 615.
najemna pogodba – pisna najemna pogodba - ustno podaljšanje najemne pogodbe – najemna pogodba za določen čas – teorija o realizaciji
Najemne pogodbe za stanovanje ni mogoče molče obnoviti, možno pa je ustno podaljšanje pogodbe, sklenjene za določen čas. Kadar je sklenjena pisna najemna pogodba za stanovanje za določen čas, je z ustnim dogovorom ni mogoče spremeniti v najemno pogodbo za nedoločen čas. V obravnavanem primeru so toženci sicer dokazali, da je bila najemna pogodba nazadnje ustno obnovljena, po izteku tega, podaljšanega roka pa v stanovanju bivajo brez pravnega naslova. Ker je tožnica tožbo vložila po izteku roka, za katerega je bila najemna pogodba nazadnje podaljšana, je njen tožbeni zahtevek na izpraznitev njenega stanovanja utemeljen.
solastnina – upravljanje s stvarjo – vzdrževalna dela na stvari v solasti – stroški vlaganja – neupravičena pridobitev – prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče je pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka v celoti prezrlo eno temeljnih načel obligacijskega prava: prepoved vmešavanja v tuje posle. V skladu s tem načelom lastnik nepremičnine praviloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj v njegovo nepremičnino, če za vlaganja ni dal soglasja, opravljena dela pa presegajo posle rednega upravljanja v zvezi z nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080963
OZ člen 133, 133/3, 243.
odškodnina – obnova ceste – splošno koristna dejavnost – onemogočen dostop do lokala – prosta presoja dokazov
Če škoda nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev tiste škode. Ni že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi bila povezana z opravljanjem splošne koristne dejavnosti.
vzajemno neizpolnjena pogodba – odstopna pravica – izjema od dolžnosti izpolnitve obveznosti – soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – pogodbena obveznost stečajnega dolžnika
Namen odstopne pravice je omogočiti, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka (4. odstavek 267. člena ZFPPIPP). Zato sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo doseže ta namen. Praviloma je uresničitev odstopne pravice v skladu s tem namenom, če je predmet izpolnitve druge pogodbene stranke nedenarna dajatev ali storitev. Vse delovanje stečajnega dolžnika mora biti namreč usmerjeno k unovčevanju stečajne mase.
OZ člen 625, 625/3, 638. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
pojasnilna dolžnost – pogodba o delu – pogodbeno dogovorjeni pogoji – odstop od pogodbe – prekluzija – pritožbena novota
Za presojo, ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost, je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, ko se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
ZRPPN člen 32, 33, 39, 55. ZNNZ člen 34, 38, 39, 40.
zamuda s plačilom odškodnine - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zakonske zamudne obresti
Obresti so akcesorne glavni obveznosti plačila odškodnine, ki mora biti določena v okviru, predvidenem z 32. in 33. členom ZRPPN, zato mora v tem okviru ostati tudi obravnava zamudnih obresti.
Dejstvo, da sta bila toženca tista, ki sta iskala posojilodajalca (tožnika) in da sta višino pogodbenih obresti sama predlagala, z višino pogodbenih zamudnih obresti pa sta se strinjala, je v zadostni meri upoštevano s tem, da sodišče prve stopnje pogodbe ni štelo v celoti za nično, temveč le pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico.
Tožnik je ob prevedbi v nov plačni sistem leta 2008 pridobil pravico do t.i. varovane plače, to je pravico do prejemanja razlike med primerljivim zneskom plače po predpisih, ki so se uporabljali do vstopa v nov plačni sistem in primerljivim zneskom plače po predpisih novega plačnega sistema. Tožena stranka je tožniku do vključno maja 2012 izplačevala varovano plačo, od junija 2012 dalje pa plačo brez upoštevanja pravice do varovane plače. Dne 31. 5. 2012 je namreč pričel veljati ZUJF, ki je v 116. členu črtal pravno podlago za izplačilo varovane plače (prvi in drugi odstavek 49. člena ZSPJS). Tožnik zato v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da je tožena stranka enostransko posegla v njegovo pravico do izplačila plače.