ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Tožnikovo ravnanje v zvezi z verbalnim konfliktom ter odrivom sodelavca, pri čemer je ta utrpel lažjo telesno poškodbo, ker ga je tožnik odrinil z nožem v rokah, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je sodelavca telesno poškodoval tako, da ga je z nožem porezal v predelu prsi, zaradi česar je bil začasno okvarjen del njegovega telesa, začasno pa je bila zmanjšana tudi njegova zmožnost za delo. Tožnik se je zavedal, da v kolikor z nožem v roki odrine drugega, lahko pride do njegove poškodbe, saj je takšno zavedanje možno pričakovati od vsakega povprečnega človeka. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 395, 395/2, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – kršitev pravice do izjave – nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Pritožnica sicer navede, da ji odgovor na predlog za obnovo ni bil vročen, a to golo dejstvo še ne vzpostavlja potrebne relacije iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, da je bila namreč zaradi te opustitve sodišča pritožnica vsebinsko prizadeta v svoji pravici do izjave. V pravici do izjave bi bila vsebinsko namreč prizadeta, če bi ob seznanitvi z odgovorom na predlog sicer podala kakšno izjavo, ki je zaradi opustitve vročitve ni mogla podati. Tega pa pritožnica ne trdi. Ker za obstoj te kršitve sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožnica konkretizirano navesti vse prvine te procesne kršitve.
ZPP člen 30, 30/1, 139, 139/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZPPreb člen 17a.
stvarna pristojnost – pristojnost rednega sodišča – okrajna sodišča – premoženjskopravni spor – vročanje – fikcija vročitve – kraj vročanja – naslov za vročanje – vročanje na delovnem mestu – možnost obravnavanja pred sodiščem – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala, naj ji sodišče sodna pisanja vroča na naslovu njene odvetniške pisarne. Sodišče prve stopnje tega njenega predloga na bi smelo prezreti. Vroča se namreč v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj sem mu vroči pisanje. Toženka je zato upravičeno pričakovala, da bodo vse nadaljnje vročitve sodnih pisanj, namenjenih toženki v tej pravdi, opravljene na naslovu njene zaposlitve.
OZ člen 625, 625/3, 638. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1.
pojasnilna dolžnost – pogodba o delu – pogodbeno dogovorjeni pogoji – odstop od pogodbe – prekluzija – pritožbena novota
Za presojo, ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost, je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, ko se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je naročil dodatna gradbena dela, ki so občutno presegala prvotno dogovorjena. Tožnik v spornem času kot odgovoren delavec tožene stranke izvajalcu ni naročil gradbenih del v obsegu, ki bi pomenil 76 % odmik od prvotne pogodbene cene. Tudi sicer je bil nadzorni organ tisti, ki bi moral poskrbeti za obveščanje tožnika o spremembah na gradbišču. Tožnik v konkretnem primeru ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti in ni kršil delovnih obveznosti. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu vodje režijskega obrata.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1–2, 207, 207/1, 313, 313/3, 447, 447/1, 447/2. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/4, 42, 42/2.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – paricijski rok – vročitev odločbe – sklep o prekinitvi postopka – deklaratoren sklep – nedovoljenost pritožbe
Ker je prekinitev postopka zgolj eden izmed možnih zastojev v postopku, deklaratorni sklep o prekinitvi po 2. točki 1. odstavka 205. člena ZPP nima pravne narave sklepa iz 1. odstavka 447. člena ZPP, zato pritožba ni dovoljena.
Določbe, ki se nanašajo na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
Dejstvo, da sta bila toženca tista, ki sta iskala posojilodajalca (tožnika) in da sta višino pogodbenih obresti sama predlagala, z višino pogodbenih zamudnih obresti pa sta se strinjala, je v zadostni meri upoštevano s tem, da sodišče prve stopnje pogodbe ni štelo v celoti za nično, temveč le pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico.
negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081395
OZ člen 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 319, 319/3.
neupravičena pridobitev – neutemeljeno zaračunavanje DDV – pobotni ugovor – odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve
Če je v sodbi odločeno o terjatvi, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna. Odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve pa je neločljivo povezana tudi z odločitvijo, katere morebiti druge terjatve tožeče stranke (ki niso predmet tega postopka), so bile z v pobot uveljavljanimi že poračunane oziroma so prenehale.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - temelj odškodninske odgovornosti - nevarna dejavnost - pravni standard - okoliščine dela - vzročna zveza - domneva vzročnosti - izpodbojna domneva - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme na strani imetnika
Kot nevarna dejavnost se v pravni teoriji in sodni praksi med ostalim šteje tako delo na višini, kot tudi delo s kemikalijami. Opravljanje dela na višini 3 m in v prostoru, v katerem so bili prisotni hlapi škodljivih kemikalij, tudi po stališču pritožbenega sodišča predstavlja nevarno dejavnost, torej takšno, zaradi katere prihaja do povečane verjetnosti nastanka škodnega dogodka.
Do poškodbe v nevarnem okolju lahko pride tudi zaradi dogodkov, ki so izven sfere tega okolja in za takšne dogodke ne more avtomatsko obstajati objektivna odgovornost samo zato, ker se je oškodovancu zgodila škoda v tem okolju. Vendar pa se v tem primeru vzročna zveza med škodo, ki je nastala tožniku v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, domneva. Tožena stranka bi morala, če se želi razbremeniti odgovornosti, izpodbiti domnevo vzročne zveze in dokazati, da nevarna dejavnost ni vzrok za nastalo škodo.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj trditvam (ugovorom) tožencev, in sicer tako glede višine prejetega posojila kot obstoja dogovora o poplačilu dolga z delom (torej o nadomestni izpolnitvi, kot jo ureja 283. člen OZ) ni bilo moč slediti. Toženca, ki sta v zvezi s podanimi trditvami nosila dokazno breme, temu nista zadostila. Obrazložitev sodišča prve stopnje je sistematična ter logična, zaradi česar pritožnika izpodbijane odločitve ne uspeta izpodbiti ne z golim vztrajanjem pri navedbah podanih v postopku na prvi stopnji niti z nedopustnim navajanjem novih (in večinoma tudi sicer nerelevantnih) okoliščin.
Omenjanje razlogov, zaradi katerih je prišlo do izposoje denarja, oziroma opisovanje (slabega) premoženjskega stanja tožencev je z vidika pravilnosti izpodbijane odločitve tudi sicer povsem brezpredmetno (saj ne vpliva ne na višino dolga in ne na dolžnost tožencev, da ga povrneta).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - poenostavljena prisilna poravnava
Na podlagi 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ki določa uporabo pravil o prisilni poravnavi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, se, če ni v oddelku 4.7 (postopek poenostavljene prisilne poravnave) drugače določeno, za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporablja tudi 157. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.
Upoštevajoč zakonsko dikcijo določbe 6. odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ko sodišče, če predlagatelj v roku iz 1. odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ne zavrže, temveč ga zavrne, sodišče tako o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo vsebinsko odloči (saj ga ne zgolj zavrže iz formalnih razlogov), zaradi česar sklep sodišča ne učinkuje za nazaj.
ZST-1 člen 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zavezanec za plačilo takse pri dokončanju etažne lastnine - razlaga zakona
Sodišče prve stopnje je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnika na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 v zvezi z tarifno številko 91211 lahko opredelili kot zavezano stranko za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
OZ člen 6, 6/2. ZPVPJN člen 15, 15/2, 72, 72/1, 72/1–1.
skrbnost dobrega strokovnjaka – razmerje med odvetnikom in stranko – opustitev opozorila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – plačilo sodne takse – revizija
Stranska intervenientka (odvetnica) kot pravni strokovnjak je s prevzemom pooblastila za zastopanje prevzela ne le obveznost sestave in vložitve zahtevka za revizijo, pač pa tudi druge obveznosti, ki so potrebne za pravilno vložitev samega zahtevka, v danem primeru plačilo takse in predložitev potrdila, ki je, kot izhaja iz samega besedila drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, sestavni del zahtevka za revizijo. Zavarovanka bi morala v vsakem primeru (najkasneje po tem, ko je sestavila zahtevek za revizijo in mu priložila stroškovnik) preveriti, koliko znaša taksa in ali je bila taksa plačana v ustrezni višini, ter tožečo stranko opozoriti na dejstvo zavrženja zahtevka za revizijo v primeru neplačila ustreznega dela takse.
Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni utemeljen tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že na dan ogleda na nepremičnini, ki jo je tožnica pokazala kot svojo, hlodov ni bilo več, za odločitev pa je relevantno samo stanje ob zaključku glavne obravnave, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti. Dejstvo, da je v preteklosti prišlo do vznemirjenja tožničine lastninske pravice, bi bilo lahko pomembno le za utemeljitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
vzajemno neizpolnjena pogodba – odstopna pravica – izjema od dolžnosti izpolnitve obveznosti – soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – pogodbena obveznost stečajnega dolžnika
Namen odstopne pravice je omogočiti, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka (4. odstavek 267. člena ZFPPIPP). Zato sodišče da soglasje k uresničitvi odstopne pravice, če se z njeno uresničitvijo doseže ta namen. Praviloma je uresničitev odstopne pravice v skladu s tem namenom, če je predmet izpolnitve druge pogodbene stranke nedenarna dajatev ali storitev. Vse delovanje stečajnega dolžnika mora biti namreč usmerjeno k unovčevanju stečajne mase.