solastnina – upravljanje s stvarjo – vzdrževalna dela na stvari v solasti – stroški vlaganja – neupravičena pridobitev – prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče je pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka v celoti prezrlo eno temeljnih načel obligacijskega prava: prepoved vmešavanja v tuje posle. V skladu s tem načelom lastnik nepremičnine praviloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj v njegovo nepremičnino, če za vlaganja ni dal soglasja, opravljena dela pa presegajo posle rednega upravljanja v zvezi z nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080963
OZ člen 133, 133/3, 243.
odškodnina – obnova ceste – splošno koristna dejavnost – onemogočen dostop do lokala – prosta presoja dokazov
Če škoda nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev tiste škode. Ni že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi bila povezana z opravljanjem splošne koristne dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj trditvam (ugovorom) tožencev, in sicer tako glede višine prejetega posojila kot obstoja dogovora o poplačilu dolga z delom (torej o nadomestni izpolnitvi, kot jo ureja 283. člen OZ) ni bilo moč slediti. Toženca, ki sta v zvezi s podanimi trditvami nosila dokazno breme, temu nista zadostila. Obrazložitev sodišča prve stopnje je sistematična ter logična, zaradi česar pritožnika izpodbijane odločitve ne uspeta izpodbiti ne z golim vztrajanjem pri navedbah podanih v postopku na prvi stopnji niti z nedopustnim navajanjem novih (in večinoma tudi sicer nerelevantnih) okoliščin.
Omenjanje razlogov, zaradi katerih je prišlo do izposoje denarja, oziroma opisovanje (slabega) premoženjskega stanja tožencev je z vidika pravilnosti izpodbijane odločitve tudi sicer povsem brezpredmetno (saj ne vpliva ne na višino dolga in ne na dolžnost tožencev, da ga povrneta).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - poenostavljena prisilna poravnava
Na podlagi 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ki določa uporabo pravil o prisilni poravnavi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, se, če ni v oddelku 4.7 (postopek poenostavljene prisilne poravnave) drugače določeno, za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporablja tudi 157. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.
Upoštevajoč zakonsko dikcijo določbe 6. odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ko sodišče, če predlagatelj v roku iz 1. odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ne zavrže, temveč ga zavrne, sodišče tako o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo vsebinsko odloči (saj ga ne zgolj zavrže iz formalnih razlogov), zaradi česar sklep sodišča ne učinkuje za nazaj.
Ko ima dvostransko pravno dejanje za posledico le prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, pogojev za izpodbijanje ni. To v tem postopku velja ne glede na pojasnjevalno določbo 4. odstavka 256. člena OZ. Ta se namreč nanaša lahko le na primere čiste odpovedi dedovanju. Kadar pa je odpoved dedovanju del dvostranskega pravnega dejanja, tedaj je treba določbo 4. odstavka 256. člena OZ razlagati z argumentom teleološke redukcije.
Za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je lahko tožnik do svoje parcele dostopal tudi po kakšni drugi poti, temveč je bistveno le, ali je imel v posesti zatrjevano pot, kjer je prišlo do motenja. Obstoj druge poti poleg zatrjevane zato ni odločilna okoliščina, ki bi jo moralo sodišče ugotavljati in ki bi lahko vplivala na presojo, ali ima tožnik v posesti zatrjevano pešpot.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5. ZPP člen 214, 214/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - varni pogoji dela - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Delodajalec, ki ne poskrbi, da so dostopne poti proste ovir, še posebej tik za vrati, krivdno odgovarja za škodo, ki nastane delavcu ob padcu preko takih ovir.
Delodajalec mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev, ko izpolnjujejo delovne naloge, in to še ne pomeni njihovega soprispevka k nastali škodi.
Tožnik bi pri sklepanju pogodbe moral ravnati s skrbnostjo, kot se zahteva v prometu. Če je pogodbo podpisal, ne da bi jo poprej prebral ali se kako drugače prepričal o njeni vsebini, temu pogoju ni zadostil. Odveč je zato njegovo pritožbeno vztrajanje, da sporne nepremičnine v resnici ni nameraval prodati.
Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0066167
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 133, 133/1, 142, 145, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje - vročitev pravni osebi - naslov, vpisan v sodnem registru - vročanje z nabitjem na oglasno desko - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo odločilnega dejstva, kdaj je bil dolžniku - pravni osebi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse, tega višje sodišče tudi ne more preizkusiti na podlagi podatkov v spisu. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga na naslovu, ki je vpisan v register in ki ga dolžnik navaja tudi v pritožbi, neuspešna, vročevalec je na vročilnici označil, da je naslovnik neznan, pisanje se je vrnilo na sodišče; ki je nato plačilni nalog vročalo tako, da ga je pritrdilo na sodno desko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0063958
OZ člen 153. ZJC člen 5, 5/1, 14, 14/1, 14/1-23. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 13, 15, 15/1, 16.
upravljalec ceste – javna cesta – varna gradnja cest – škoda – posebni pogoji za odvijanje prometa – varna uporaba ceste – redno vzdrževanje prometnih površin – neutrjena bankina – deljena odškodninska odgovornost
Varno projektiranje in gradnja cestnega telesa sta v skladu z ZJC v domeni upravljalca ceste.
navidezna kumulacija zahtevkov - poplačevanje glavnega izvajalca znatno pred potekom roka - načelo vestnosti in poštenja - načelo preprečevanja povzročanja škode
V dilemi ali gre za navidezno kumulacijo ali ne, mora sodišče pri generičnih zahtevkih ugotoviti, če gre za tako imenovani “isti denar” in v ta namen opraviti preprost test: vprašati se je potrebno ali bi tožnik, če bi se v eni pravdi skliceval na dve ali več pravnih podlag, dobil plačilo po obeh (vseh) temeljih.
Ni dvoma, da je tožeča stranka uveljavljala oba zahtevka (pristavek v podrednem zahtevku “plačati odškodnino„ ni odločilnega pomena) na isti historični dejanski podlagi - plačilo za opravljeno delo po podizvajalski pogodbi, za kar je izstavila več računov, ki so po njenem naročniku ostali neplačani, zato trdi, da jih mora plačati tožena stranka kot glavi naročnik del, ki je pogodbo sklepala po ZJN-2 in je po ZJN-2, na podlagi tega Zakona sprejeti Uredbi in po glavni izvajalski pogodbi je zavezana plačati direktno tožeči stranki, ker pa je kršila ZJN-2 in pogodbo,temelječo na javnem naročilu in plačala glavnemu izvajalcu, je s tem tožeči stranki povzročila škodo v višini neplačanih računov.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 116, 117. ZST-1 člen 34, 34a.
nujna pot – ustanovitev nujne poti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – postopek za plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – prekluzivni rok – zamuda roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in ni podaljšljiv.