Dejstvo, da sta bila toženca tista, ki sta iskala posojilodajalca (tožnika) in da sta višino pogodbenih obresti sama predlagala, z višino pogodbenih zamudnih obresti pa sta se strinjala, je v zadostni meri upoštevano s tem, da sodišče prve stopnje pogodbe ni štelo v celoti za nično, temveč le pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080503
ZFPPIPP člen 442. ZPP člen 212. OZ člen 50, 323, 323/1.
izbris brez likvidacije – izbrisana pravna oseba – aktivni družbenik – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – rok za vložitev tožbe – dokazno breme – navidezna pogodba
Od 17. 11. 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisani po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo. Odločilen je datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah pa datum njenega izbrisa iz sodnega registra. Ker je tožba vložena znotraj enoletnega roka iz 442. člena ZFPPIPP, tožena stranka pa je bila aktivni družbenik, odgovarja z obveznosti izbrisane družbe.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0066167
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 133, 133/1, 142, 145, 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje - vročitev pravni osebi - naslov, vpisan v sodnem registru - vročanje z nabitjem na oglasno desko - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje v sklepu ni navedlo odločilnega dejstva, kdaj je bil dolžniku - pravni osebi vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse, tega višje sodišče tudi ne more preizkusiti na podlagi podatkov v spisu. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila vročitev plačilnega naloga na naslovu, ki je vpisan v register in ki ga dolžnik navaja tudi v pritožbi, neuspešna, vročevalec je na vročilnici označil, da je naslovnik neznan, pisanje se je vrnilo na sodišče; ki je nato plačilni nalog vročalo tako, da ga je pritrdilo na sodno desko.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj trditvam (ugovorom) tožencev, in sicer tako glede višine prejetega posojila kot obstoja dogovora o poplačilu dolga z delom (torej o nadomestni izpolnitvi, kot jo ureja 283. člen OZ) ni bilo moč slediti. Toženca, ki sta v zvezi s podanimi trditvami nosila dokazno breme, temu nista zadostila. Obrazložitev sodišča prve stopnje je sistematična ter logična, zaradi česar pritožnika izpodbijane odločitve ne uspeta izpodbiti ne z golim vztrajanjem pri navedbah podanih v postopku na prvi stopnji niti z nedopustnim navajanjem novih (in večinoma tudi sicer nerelevantnih) okoliščin.
Omenjanje razlogov, zaradi katerih je prišlo do izposoje denarja, oziroma opisovanje (slabega) premoženjskega stanja tožencev je z vidika pravilnosti izpodbijane odločitve tudi sicer povsem brezpredmetno (saj ne vpliva ne na višino dolga in ne na dolžnost tožencev, da ga povrneta).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - poenostavljena prisilna poravnava
Na podlagi 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ki določa uporabo pravil o prisilni poravnavi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, se, če ni v oddelku 4.7 (postopek poenostavljene prisilne poravnave) drugače določeno, za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporablja tudi 157. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.
Upoštevajoč zakonsko dikcijo določbe 6. odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ko sodišče, če predlagatelj v roku iz 1. odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ne zavrže, temveč ga zavrne, sodišče tako o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo vsebinsko odloči (saj ga ne zgolj zavrže iz formalnih razlogov), zaradi česar sklep sodišča ne učinkuje za nazaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – USTAVNO PRAVO
VSL0082870
ZOR člen 133, 1040. ZPP člen 226, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZGD člen 31. URS člen 125. UZITUL člen 22b.
pogodb o bančnem depozitu – varčevalci banke – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zahteva za izplačilo bančnega depozita – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – jamstvo za devizne vloge
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, je lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ, ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah članicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in toženo stranko iz civilnopravnega razmerja, pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Tovrstne spore je treba reševati po splošnih pravilih obligacijskega prava in pravilih o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
ZRPPN člen 32, 33, 39, 55. ZNNZ člen 34, 38, 39, 40.
zamuda s plačilom odškodnine - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zakonske zamudne obresti
Obresti so akcesorne glavni obveznosti plačila odškodnine, ki mora biti določena v okviru, predvidenem z 32. in 33. členom ZRPPN, zato mora v tem okviru ostati tudi obravnava zamudnih obresti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080963
OZ člen 133, 133/3, 243.
odškodnina – obnova ceste – splošno koristna dejavnost – onemogočen dostop do lokala – prosta presoja dokazov
Če škoda nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev tiste škode. Ni že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi bila povezana z opravljanjem splošne koristne dejavnosti.
Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.
Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni utemeljen tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že na dan ogleda na nepremičnini, ki jo je tožnica pokazala kot svojo, hlodov ni bilo več, za odločitev pa je relevantno samo stanje ob zaključku glavne obravnave, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti. Dejstvo, da je v preteklosti prišlo do vznemirjenja tožničine lastninske pravice, bi bilo lahko pomembno le za utemeljitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Za presojo obstoja posesti poti ni relevantno, ali je lahko tožnik do svoje parcele dostopal tudi po kakšni drugi poti, temveč je bistveno le, ali je imel v posesti zatrjevano pot, kjer je prišlo do motenja. Obstoj druge poti poleg zatrjevane zato ni odločilna okoliščina, ki bi jo moralo sodišče ugotavljati in ki bi lahko vplivala na presojo, ali ima tožnik v posesti zatrjevano pešpot.
Postavitev električnega pastirja po končani zimi vsakič (vsako leto) ni novo, samostojno motilno dejanje. Spremembo režima (posestnega stanja) je pomenila le prva postavitev električnega pastirja, saj je bila ta odstranjena zaradi spremembe letnega časa, ne zaradi tožnikovega prostega prehoda. Zato začneta roka iz 32. člena SPZ teči od prve postavitve, tj. od prvega motenja.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080955
ZUstS člen 43, 44. ZIZ člen 9, 9/3, 55, 55/1, 56, 258, 258/1, 258/1-1.
ugovor zoper sklep o zavarovanju – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – izredno pravno sredstvo – razveljavitev zakona – pravne posledice – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – opozicijski ugovorni razlogi
Določba 56. člena ZIZ narekuje zgolj upoštevanje pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 1. odstavka 55. člena ZIZ.
Razveljavitev dela ZIZ v ničemer ni vplivala na upnikovo terjatev do dolžnika, temveč je imela za posledico spremembo pogojev, pod katerimi se izda predhodna odredba za zavarovanje upnikove terjatve.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 116, 117. ZST-1 člen 34, 34a.
nujna pot – ustanovitev nujne poti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – postopek za plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – prekluzivni rok – zamuda roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in ni podaljšljiv.
delitev skupnega premoženja - denarna terjatev - premično skupno premoženje - premično skupno premoženje v izključni uporabi enega zakonca
Toženka ni nasprotovala denarnemu zahtevku iz razloga, ker tožnik uveljavlja denarno terjatev v višini protivrednosti premičnih stvari iz skupnega premoženja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera izjemoma dopusten tudi takšen zahtevek v pravdnem postopku, kljub dejstvu, da se je pravda vodila glede obsega in deležev na skupnem premoženju in da se skupno premoženje načeloma deli kot celota (le) v nepravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013480
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3. ZDR člen 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek
Tožnik je dvokrako lestev prislonil na steno, namesto da bi jo razprl. Ko se je povzpel po njej, je ta zdrsnila, zato je padel. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti pri prvotoženi stranki. Neposredni vzrok za delovno nesrečo je bilo dejstvo, da se je tožnik zavestno odločil, da bo lestev uporabil na način, ki je v nasprotju z varnostnimi predpisi. Ni mogoče zanemariti, da sta tožnik in sodelavec uporabila lestve podizvajalca (za njihovo ustreznost za delo toženi stranki nista odgovorni), čeprav so bile v proizvodni hali tudi lestve prvotožene stranke. S tem je tožnik ravnal v nasprotju s 33. členom ZDR, v skladu s katerim mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Potrebno pa je upoštevati tudi okoliščini, da tožnik za delo na višini, čeprav ga je opravljal prvič, od prvotožene stranke ni dobil navodil za delo, ter da ta nad njegovim delom ni zagotovila ustreznega nadzora, ki pomenita krivdno ravnanje prvotožene stranke in posledično znatno zmanjšujeta tožnikov soprispevek k nastali škodi. Zato sta toženi stranki po temelju odgovorni za 90 % tožnikove škode.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1–2, 207, 207/1, 313, 313/3, 447, 447/1, 447/2. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/4, 42, 42/2.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – paricijski rok – vročitev odločbe – sklep o prekinitvi postopka – deklaratoren sklep – nedovoljenost pritožbe
Ker je prekinitev postopka zgolj eden izmed možnih zastojev v postopku, deklaratorni sklep o prekinitvi po 2. točki 1. odstavka 205. člena ZPP nima pravne narave sklepa iz 1. odstavka 447. člena ZPP, zato pritožba ni dovoljena.
Določbe, ki se nanašajo na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti.