OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077146
ZPP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 212, 214, 257, 258, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/4. OZ člen 287, 342, 619.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – zaslišanje strank – neopravičena odsotnost z naroka – vloga v tujem jeziku – načelo kontradiktornosti – prekluzija – vračunavanje zastaranih obveznosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stranki ni odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, kadar sodišče kljub (zmotno) ugotovljenemu neprerekanemu dejstvu to dejstvo vseeno ugotavlja v dokaznem postopku in pri tem upošteva načelo trditvenega in dokaznega bremena.
Zgolj navedba pooblaščenca tožene stranke, da je slednja zadržana zaradi delovnih obveznosti, ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka, pisno opravičilo v tujem jeziku pa je neupoštevno.
Tožena stranka mora trditve, s katerimi izpodbija tožbene navedbe tožeče stranke, podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Če tega ne stori, sodišče prve stopnje kasneje podanih navedb ne sme upoštevati, zato se do njih tudi ni dolžno posebej opredeljevati.
Ob ugotovljeni pogodbeni naravi lizinga izpodbijana plačila toženki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika (tožnice), saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto terjatve do asignata obliko lastninske pravice na predhodno (v obligacijskopravnem smislu) dobavljenih premičninah. Ker se z obojestransko izpolnitvijo zapre tako terjatev, kot obveznost, izpolnitev nima učinka na stečajno maso.
pripor – podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu – ponovno odločanje o priporu – ugotovitveni sklep
Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057239
OT člen 18, 19, 34. ZPP člen 99, 144, 214, 337, 458, 458/1.
zamuda roka za izstavitev računa – izguba pravice terjati plačilo – spor majhne vrednosti
V kolikor zavezanec za izstavitev računa le-tega ne izstavi v določenem roku, ne izgubi pravice do njegove izstavitve in s tem pravice do plačila za opravljeno storitev. Edini institut, ko upnik s potekom časa izgubi pravico terjati plačilo, je zastaranje terjate. Seveda je z zamudo izstavitve računa upnik lahko v predpisanem prestopku, kot je na primer davčni prekršek, kar pa nedvoumno ne vpliva na vprašanje utemeljenosti terjatve po računu.
ZGD-1 člen 100, 100/1, 133. ZIZ člen 25, 25/1. ZFPPIPP člen 46, 296, 296/5, 350, 350/2, 350/3, 350/4, 350/5, 351, 351/4, 352, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/6.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe - začetek stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - sklep o nadaljevanju izvršbe - družba z neomejeno odgovornostjo - izbris družbe z neomejeno odgovornostjo - osebna družba - pravni učinki izbrisa osebne družbe - osebna odgovornost družbenikov - subsidiarna odgovornost družbenikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe.
Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.
pravdni stroški - po krivdi nastali stroški - nagrada za pravdni postopek - pravna dejanja – verodostojna listina
Tožencu bi nastal strošek nagrade pooblaščencu za postopek tudi, če tožnik ne bi predhodno vložil predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ampak neposredno tožbo. Ker se nagrada pooblaščencu za vložitev ugovora, ki je nižja, všteje v nagrado za pravdni postopek, tožencu z vložitvijo ugovora niso nastali posebni stroški. Enako velja tudi za materialne stroške v pavšalnem znesku. To pa ne velja za strošek sodne takse za ugovor. Ti stroški tožencu v primeru, da bi tožnik svoj tožbeni zahtevek uveljavljal s tožbo, ne bi nastali.
ZP-1 člen 144, 114/5. ZprCP člen 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2., 2-2, 2-3.
psihoaktivna zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - okoliščine, ki vplivajo na odmero globe
Obdolženec namreč v zagovoru pred prvostopnim sodiščem ni zatrjeval, da mu je zdravnik, ki mu je zdravila predpisal, vožnjo dovolil in kar je posebej navedeno v njegovi zdravstveni dokumentaciji, ter da zdravila uporablja v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili zdravnika, kot to določa Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov v 4. členu navedenega pravilnika, v skladu s katerim voznik, ki se zdravi z zdravili iz 2. alineje 2. člena tega pravilnika ali prepovedanimi drogami iz 3. alineje 2. člena tega pravilnika, če so sestavina zdravil, ki so v skladu s predpisi o zdravilih na trgu v Republiki Sloveniji, lahko vozi vozilo pod navedenimi pogoji. Obdolženec je v zagovoru zgolj zatrjeval, da so snovi, ki jih je ugotovila analiza odvzetega vzorca krvi, zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik in nimajo vpliva na njegove vozniške sposobnosti. Glede na takšen zagovor obdolženca pa sodišče ni imelo nobene podlage po nadaljnjem izvajanju dokaznega postopka, saj zgolj ob prisotnosti takšnih snovi v obdolženčevi krvi šteje, da je kot voznik pod vplivom psihoaktivnih zdravil, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
ZFPPIPP določa posebna pravila prijavljanja pravdnih stroškov, ki upniku nastanejo do dneva začetka stečajnega postopka. Ta niso omejena le na tiste stroške, ki so upniku prisojeni s sodno odločbo, ki je postala pravnomočna do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Določbe ZPP o tem, kdaj nastane obveznost ene pravdne stranke, da drugi povrne njene pravdne stroške, je v primeru začetega stečajnega postopka nad toženo stranko nadgrajeno z uporabo določb ZFPPIPP o vsebini zahtevka za priznanje terjatve, ki vključuje stroške, ki so upniku nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem postopku pred začetkom stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0057243
ZPP člen 70, 70-6, 111, 111/4, 226, 226/3, 337, 394, 394/1, 394/1-4. ZZZDR člen 191, 208. ZST-1 člen 1, 1/3.
obnova postopka – obnovitveni razlog – pravdna nesposobnost – odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika – izločitev sodnika – novi dokaz
S podanostjo odobritve procesnih dejanj s strani skrbnika tožnika, je bila zagotovljena veljavnost procesnih dejanj tožnika v postopku, saj takšna dejanja ne ustrezajo poslom iz 191. člena ZZZDR, za katere bi bila potrebna še odobritev CSD.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003920
ZP-1 člen 90, 114, 115, 115/2. URS člen 15, 22, 29.
pisni zagovor - poziv sodišča na pisni zagovor - pravica do izjave v postopku - sodba brez zaslišanja
Čeprav je obdolženec svojo vlogo naslovil kot pisni zagovor, na katerega sicer ni bil pozvan, bi se sodišče prve stopnje vsaj na načelni ravni do ključnih navedb v tej vlogi obdolženca vsekakor moralo opredeliti. Taka dolžnost sodišča izhaja že iz obdolženčeve pravice do izjave in do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (15. in 22. člen Ustave RS), predvsem pa taka njegova pravica izhaja iz 29. člena Ustave RS, kjer so določene glavne kavtele glede pravnih jamstev v kazenskem in posledično tudi postopku o prekršku.
izvrševanje kazni – kazen zapora – zapor ob koncu tedna – zlorabljanje načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna
Že iz jezikovne razlage sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 „če obsojenec zlorablja način prestajanja kazni zapora ob koncu tedna“ izhaja, da zakon odločitev sodišča pogojuje z neko trajnejšo oziroma večkratno (vsaj dvakratno) obsojenčevo kršitvijo prestajanja kazni zapora ob koncu tedna.
ZPP člen 242/1, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 1, 4, 4/1, 12, 13. OZ člen 378.
priča – povrnitev stroškov priče – izguba na zaslužku – pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo – zahteva za povračilo – pravica delodajalca do povrnitve izplačanega nadomestila plače
Povrnitev izgubljenega zaslužka mora priča zahtevati takoj po zaslišanju, sicer izgubi to pravico.
popravni sklep – razlogi za dovoljenost popravnega sklepa
S popravnim sklepom ni dopustno spreminjati odločitve, popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne odpravljati nasprotij med izrekom in obrazložitvijo.
nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist - domneva umika predloga za nadomestitev globe
Domneve umika predloga za nadomestitev globe ni mogoče smiselno uporabiti tako, da sodišče storilca v fazi odločanja o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe pozove k predložitvi dokazov zaradi ugotavljanja njegovega premoženjskega stanja in zmožnosti za plačilo globe, ter v primeru nepredložitve dokazov šteje, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil. Ta domneva sicer res sankcionira neaktivnost storilca v postopku za nadomestitev globe, vendar se izrecno nanaša samo na fazo postopka, ki se odvija pri centru za socialno delo.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083903
URS člen 22. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 296, 296/1, 296/4, 296/5, 354, 355, 355/2, 355/3.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo - prepoved dovolitve izvršbe - pravdni stroški - čas nastanka terjatve – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - paricijski rok - izvršljivost - rok za izpolnitev obveznosti - enako varstvo pravic
Četudi bi izterjevana terjatev nastala po začetku stečajnega postopka, ne gre za stroške stečajnega postopka iz 354. člena ZFPPIPP, saj pravdni stroški iz konkretnega izvršilnega naslova ne spadajo med nobene od tekočih ali občasnih stroškov stečajnega postopka, ki so našteti v drugem in tretjem odstavku 355. člena ZFPPIPP, pa tudi sicer nimajo s stečajnim postopkom nad dolžnikom prav nobene povezave.
V primeru, ko so stroški odmerjeni že z odločbo sodišča prve stopnje, sodišče druge stopnje pa ob odločanju o pritožbi to stroškovno odločitev v celoti potrdi, obveznost povrnitve stroškov ne nastane šele z odločitvijo sodišča druge stopnje, temveč že z odločitvijo sodišča prve stopnje.
OZ člen 6, 6/1, 197, 346, 349, 355, 355/1, 355/1-6.
zastaranje terjatev upravnika – stroški upravljanja – stroški obratovanja – poslovne stavbe – splošni zastaralni rok – triletni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – verzija
Zakonodajalec v določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ termin večstanovanjske hiše ni vključil po naključju, temveč prav z namenom, ker je želel „ugodnost“ izjemnega, enoletnega zastaralnega roka podeliti izključno dolžnikom, katerih obveznosti so nastale v zvezi s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš (in torej ne tudi dolžnikom – uporabnikom upravljavskih storitev v poslovnih stavbah).
Tožeča stranka je tekom postopka na prvi stopnji navedla, da je tudi v zvezi z višino računa prišlo do pomote in da dejansko zahteva plačilo zneska 2.006,10 EUR. Sodišče prve stopnje bi takšno izjavo moralo šteti kot umik tožbe za znesek 60,00 EUR (ne kot njeno spremembo, kot napačno navaja pritožba). Sklep o izvršbi bi moralo v tem delu razveljaviti in postopek ustaviti.
S prehodno določbo 68. člena ZSVarPre, ki ureja prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnosti izdaje novih odločb, so centri za socialno delo zadolženi, da v roku 3 mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki varstvenega dodatka izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu (1. odst.).
Razveljavitev vedno učinkuje za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj, kot pri odpravi. Ta princip je vgrajen tudi v 4. odstavek 68. člena ZSVarPre, v katerem je določeno, da se pravica iz naslova varstvenega dodatka izplačuje do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov. To pa pomeni, da je z ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljena izpodbijana dokončna odločba in hkrati zakonito poseženo v del prvostopenjske odločbe z dne 1. 3. 2012 tako, da je datum razveljavitve s 1. 1. 2012 nadomeščen z datumom 31. 3. 2012.
dodatek za pomoč in postrežbo - invalidnina za telesno okvaro - slepota
Kriterijev, ki veljajo za slepe osebe, tožnica po mnenju obeh invalidskih komisij, tako invalidske komisije I. kot II. stopnje, ne izpolnjuje. Ker tožnica tekom postopka tudi ni navajala, da ne bi mogla opravljati osnovnih življenjskih potreb v smislu 101. člena ZPIZ-2, niti tega ne zatrjuje v pritožbi, opravila, za katera navaja, da jih ne more opravljati, kot so odtipkati kode, prebrati zneske na položnicah, pa ne sodijo med osnovna življenjska opravila, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
spor majhne vrednosti – pogodba o poslovnem sodelovanju – ugovor neizpolnjene pogodbe – pravilo sočasne izpolnitve – načelo vestnosti in poštenja – načelo enake vrednosti dajatev
Tožeča stranka za toženo ni opravila nobenega dela, zato do plačila ni upravičena. Poleg tega iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da si je tožena stranka prizadevala, da bi tožeči stranki dostavila dokumentacijo, kar ji zato, ker ji tožena stranka ni nudila primernega odziva, ni uspelo.