bistvene kršitve določb postopka - dokaz z zaslišanjem prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - pravica do izjave
Storilcema pred prekrškovnim organom ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju prič (delavk), iz izpovedb katerih izhaja, da so delo čiščenja prostorov Finančnega urada Maribor opravljale za pravno osebo C., d. o. o. Čeprav storilca tega v zahtevi za sodno varstvo izrecno nista predlagala, bi sodišče glede na razloge, s katerimi sta uveljavljala razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in glede na dokazne zaključke, ki jih je sprejelo v zvezi z izpovedbo priče, ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi vse obremenilne priče (delavke) neposredno zaslišalo ter storilcema dalo možnost udeležbe v postopku njihovega zaslišanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - stopnja izobrazbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve tožniku štelo, da je pogoj stopnje zahtevane strokovne izobrazbe izpolnjen, če se za ponujeno zaposlitev zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi.
ZFPPIPP člen 385, 397, 397/2, 403, 403/1, 407, 409. ZPP člen 357a, 357a/5. URS člen 25.
postopek odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - tehtanje pravic - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pravica do pritožbe - procesna aktivna legitimacija
Sodišče druge stopnje je preširoko razlagalo pravico do pritožbe s stališčem, da bi bila strankam odvzeta pravica iz 25. člena Ustave, če bi samo prvič odločalo o odprtih dejanskih vprašanjih glede aktivne procesne legitimacije.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - predmet pogodbe - najemna pogodba - podjemna pogodba - oskrba živali
Vtoževana terjatev temelji na pogodbi o oskrbi in vhlevitvi konja, ki pomeni kombinacijo uporabe tuje stvari (uporabo boksa, jahališča in hipodroma), ki je nadgrajena z dodatnimi storitvami pogodbene stranke. Tovrstna pogodba se (tako kot npr. pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti) zato presoja po pravilih podjemniške pogodbe. To pomeni, da vtoževana terjatev izvira iz pogodbenega razmerja, ki ni najemno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - konkretizacija predloga - dvom v nepristranskost sojenja
V skladu z enotno sodno prakso zgolj dolgotrajnost sodnega postopka ter izguba zaupanja stranke v potek postopka, sama po sebi ni utemeljen razlog za določitev drugega pristojnega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 198, 1060. ZOR člen 219.
dopuščena revizija - uporabnina - pridobitev pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - trenutek vknjižbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri presoji utemeljenosti zahtevka za uporabnino relevanten trenutek vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov višjega sodišča
Ni mogoče vnaprej trditi, da so vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nezmožni objektivno nepristranskega odločanja že zato, ker je bila na to sodišče imenovana sodnica, ki je o zadevi odločala na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe po ustaljeni sodni praksi spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev razumnega dvoma strank v nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Vendar zgolj splošna tožnikova navedba, da dvomi v nepristranskost sodišča zaradi predhodnih primerov, še ni dovolj. V sodbah Višjega sodišča v Ljubljani in Mariboru, ki ju je predložil, pa gre za pravdno in izvršilno zadevo drugih oseb in ne za zadevi v zvezi z njim, s toženko ali toženkino zakonito zastopnico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretiziranost trditev - nezadovoljstvo z delom sodnika - izvedba dokaza z izvedencem - zavrnitev predloga
Trditve o nepravilnosti pri izvedbi dokaza z izvedencem ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, trditve o nepravilnosti ravnanja sodne uprave pa so nekonkretizirane do te mere, da nanje vsebinsko ni mogoče odgovoriti. Dvom predlagateljev v pravilnost procesnega postopanja sodnice je lahko predmet obravnave v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper sodniške odločitve, ni pa to razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi. O zahtevi predlagateljev za izločitev predsednika sodišča pa po drugem odstavku 73. člena ZPP odloči predsednik neposredno višjega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00042014
ZPP člen 3671, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2.
dopuščena revizija - predpogodba - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnik ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar ni dovoljen pritožbeni razlog.
Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve toženkine pojasnilne dolžnosti v konkretnem primeru.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00033069
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1. ZZZDR člen 106, 106/2, 119, 120. URS člen 26. OZ člen 179.
odgovornost države - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo sodišč - Center za socialno delo (CSD) - odgovornost države za delo CSD - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - pravica do družinskega življenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - pravica do odškodnine in trajanje sodnega postopka - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - bodoča škoda
Vzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča in tožnikovim duševnim trpljenjempo presoji pritožbenega sodišča ni zato, ker je takrat, ko je sodišče zvedelo za odtujevanje otrok tožniku, njuna odtujenost od očeta napredovala že do tiste stopnje, ko stiki po mnenju izvedencev otrokoma ne bi bili več v korist. Otroka sta, resda pod vplivom matere, do očeta izjemno hitro razvila negativen odnos, stiki pa bi jima bili v korist le, če bi se pričeli izvajati najpozneje eno leto po začetku spora, razen, če bi ju (a ju ni) k njim spodbujala mati. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zaključek o tem, da bi eno leto po začetku spora še lahko vzpostavili stike, da bi bili ti otrokoma v korist, oprlo na mnenje psihologa. Iz tega je izpeljalo zaključek, da je skoraj ves čas, ki je bil na razpolago za uvedbo otrokoma koristnih stikov, potekel že pred razvezno pravdo. Sodišče torej glede na navedeno in ker sta se zakonca še v razvezni pravdi več mesecev poskušala sporazumeti in sta celo sklenila sodno poravnavo o stikih, ni imelo razloga za intervencijo in ukrepanje, ki bi tožniku omogočili oziroma olajšali ponovno združitev z otrokoma. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zgolj na gornjem zaključku temelječa presoja o izključitvi vzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča, med katerim je prišlo do popolne odtujitve otrok od tožnika, in tožnikovo škodo, preuranjena.
Vrhovno sodišče v zvezi s tem meni, da bi materino zavestno, namerno, zapovedim iz 106. člena ZZZDR nasprotno (torej protipravno) ravnanje, ki je imelo za posledico odtujitev med tožnikom in hčerjo, pomenilo pravno pomemben vzrok v primeru, če bi tožnik odškodnino zahteval zaradi odtujitve od nje (matere) kot povzročiteljice škode. V obravnavani zadevi pa ni tako: tožnik zahtevek utemeljuje s trditvijo, da sta povzročitelja škode organa, za katera odgovarja država, ker materi takega ravnanja nista preprečila.
Vrhovno sodišče opozarja na svoje stališče, da pravnomočnost sodne odločbe, izdane v postopku, v katerem naj bi sodnik ravnal protipravno, ne preprečuje možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, ki zaradi njegovega ravnanja teče zoper državo. Je pa treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev ali spremembo sporne pravnomočne sodne odločbe. Ni pa se na to stališče mogoče sklicevati v primeru, ko je bila pritožba vložena, a jo je višje sodišče zavrnilo. V takšnem primeru je, kljub pravnomočnosti odločitve, predmet presoje v odškodninskem sporu še vedno lahko vprašanje, ali so sodniki (prve in druge stopnje) ravnali protipravno v smislu 26. člena Ustave.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno, da je otrokova mati ravnala v nasprotju z zavezami iz 106. člena ZZZDR, saj njeno ravnanje ni pravno pomemben vzrok. Pomembno je v povezavi s presojo protipravnosti ravnanja ali opustitev organov, za katera odgovarja država. ESČP pri presoji, ali je bila zaradi neučinkovitosti pri vzpostavitvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem, ker jih je oviral oziroma onemogočal rezidenčni starš, kršena pravica iz 8. člena EKČP, upošteva tudi, ali nacionalno pravo določa mehanizme za preprečitev takega ravnanja in ali jih je nacionalno sodišče uporabilo.
Center za socialno delo in sodišče sta imela v času veljavnosti ZZZDR pri zagotovitvi stikov dolžnost prizadevanja, ne rezultata. Ukreniti sta bila dolžna vse, kar je bilo mogoče od njiju razumno pričakovati glede na predpise in specifične okoliščine vsakega posameznega primera, kakršne so bile v času, ko stiki niso bili omogočeni, pa bi bili otroku v korist. Če te zaveze nista kršila, jima protipravnosti ni mogoče očitati.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 100. ZS-H člen 24, 24/1. ZS člen 114.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba na denarno terjatev - sedež dolžnika
Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.
OZ člen 190, 191. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razveza pogodbe - plačilo nedolga - kondikcijski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodba pritožbenega sodišča obremenjena s kršitvijo 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
- ali je ob obstoju dvostranske pogodbe, ki za tožečo stranko ustvarja obveznost plačila, za toženo pa izpolnitev s storitvijo (gradbena dela), ob med strankama nesporno izkazani razvezi pogodbe in iz le te izhajajočih posledic, sploh mogoče trditi, da je tožeča stranka po nasprotni tožbi plačala nekaj, česar ni bila dolžna in uporabiti določilo 191. člena Obligacijskega zakonika.