Pravilna je ocena sodišč, da obdolženkino ravnanje, kot je opisano v obtožnem aktu, ne predstavlja načrtovanja nevarnega dejanja, pri katerem bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti. Načrt nevarnega dejanja, pri uresničitvi katerega bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti, mora torej biti konkreten in zaznaven v zunanjem svetu. Takšen načrt oziroma načrtovanje pa iz opisa dejanja v obtožnici ne izhaja. Obdolženki so se z navedbo, „da bo storila kar mora“ očitale le grožnje, ki pa še ne pomenijo načrtovanja.
Čeprav v obtožnem aktu niso bili opisani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je pritrditi vložniku zahteve, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko na podlagi 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP ni dopustilo obtožbe zoper obdolženo iz razloga, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, kršilo zakon, ki določa kazniva dejanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekonkretizirane navedbe - dvom v nepristranskost sodnikov
Predlagatelj navaja, da je pristojno sodišče naklonjeno tožeči stranki. Tega očitka z ničemer ne konkretizira - ne pove iz česa naj bi zatrjevana naklonjenost izhajala ali kako se kaže. Zgolj njegovi sumi, sami po sebi, pa prenosa pristojnosti ne morejo utemeljiti.
Obstoja begosumnosti pri obtožencu samo po sebi ne izključuje dejstvo, da je trenutno na prestajanju zaporne kazni v Španiji.
Predlagan ukrep javljanja na policijski postaji, ob dejstvu, da se obtoženec nahaja v Španiji, kjer je priprt, povsem zgreši bistvo, saj je ukrep mogoče odrediti le, če je obtoženec v Republiki Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028996
ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 239. URS člen 127, 127/1.
izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost
Revizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje.
Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.
ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 50, 50/2, 534. ZD člen 213.
darilna pogodba - darilo iz hvaležnosti (remuneracijsko darilo) - causa (kavza) - causa donandi - nagib daritve - vrnitev v zapuščino - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - protispisnost
Darilna pogodba je bila sklenjena zaradi izpolnitve moralne zaveze, ki je postala pravna obveznost šele s sklenitvijo darilne pogodbe, pa čeprav povezana s predhodnim tožničinim denarnim prispevkom pri nakupu stanovanja zapustnici, ki predstavlja nagib za njeno sklenitev. Nagibi za sklenitev darilne pogodbe so lahko različni, tako nepremoženjskega kot tudi premoženjskega izvora, vendar kot v spornem primeru vselej še ne pomenijo, da ne gre za veljavno darilno pogodbo, marveč zgolj za navidezno. Tako tudi ni razlogov za zaključek, da bi zapustnica in tožnica sklenili darilno pogodbo zgolj navzven oziroma navidezno (simulirani pravni posel) dejansko pa sklenili odplačni pravni posel (disimulirani pravni posel), ki bi dejansko predstavljal del posojilne pogodbe oziroma pogodbe o vračilu posojila za nakup stanovanja. Zapis v aneksu, da je bil z darilno pogodbo prenesen solastninski delež nepremičnin iz razloga, ker je prej kupnino za zapustničino stanovanje plačala tožnica, ne omogoča ugotovitve o navideznosti darilne pogodbe, temveč odstira nagib za njeno sklenitev, ki je tlel v obdarovalkini hvaležnosti, da je enkrat prej od obdarjenke prejela znesek za nakup stanovanja. Torej je pravilen tudi pravni zaključek sodišč, da v spornem primeru ne gre za navidezno pogodbo, ki prikriva odplačni pravni posel, zaradi česar naj bi veljal ta drugi pravni posel (drugi odstavek 50. člena OZ)
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 87, 87/3, 101, 357a. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - novela ZPP-E - delni odvzem poslovne sposobnosti - postavitev skrbnika - pravilno zastopanje v postopku - osebni stečaj pravdne stranke - prenehanje pooblastila - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrnitev pritožbe - pritožbeni razlogi - meje pritožbenega preizkusa - zavrženje pritožbe
Stečajna upraviteljica je v obravnavanem postopku po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, saj se pravdna zadeva nanaša na tožnikov odškodninski zahtevek, ki lahko vpliva na stečajno maso. Tožnikova stalna skrbnica posledično z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, ki se nanaša na premoženje stečajne mase.
Pritožba pa je nedovoljena tudi zato, ker je naperjena zoper tisti del odločitve sodišča druge stopnje (sodbo), s katerim je bila tožnikova pritožba zavrnjena, in ne zoper razveljavitveni sklep. Zoper ta del odločitve sodišča druge stopnje, s katerim je postala delna zavrnitev njegovega zahtevka pravnomočna, bi tožnik lahko vložil le predlog za dopustitev revizije, vendar bi ga moral vložiti po odvetniku.
ZKP člen 3, 3/2, 155, 155/3, 155/4, 371, 371/1-11, 372, 372-2, 372-3, 395.. URS člen 27.
domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - dokazni standard - gotovost - načelo proste presoje dokazov - pravno vprašanje - dejansko stanje - dokazna ocena - načelo materialne resnice - soočenje prič - predočanje izjav drugih prič - tajno opazovanje - izzvana kriminalna dejavnost
Presoja, ali je v vsakem posameznem primeru podan dokazni standard gotovosti, bi pomenila, da bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o tovrstnih ugovorih, podanih v zahtevi za varstvo zakonitosti, pretehtati vse izvedene dokaze in presoditi, ali so takšne kvalitete in kvantitete, da zadoščajo za obsodbo. Navedeno bi pomenilo, da bi se v okviru tega izrednega pravnega sredstva ponovno presojalo pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje.
Presoja najvišjega dokaznega standarda gotovosti v okviru zahteve za varstvo zakonitosti bi bila v nasprotju tudi z načelom preprečevanja oblikovanja (formalnih) dokaznih pravil. Kolikor bi se dokazni standard gotovosti napolnil s točno določeno vsebino, bi to vodilo v postavljanje dejanskih zahtev, ki bi jim morala sodišča zadostiti za obsodbo.
odreditev pripora - bistvene kršitve določb postopka - priporni razlog - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - pisna pomota
Ko je torej podana neskladnost med izrekom pisne odločbe in izvirnikom, ki je posledica očitne pisne ali računske pomote, se na podlagi prvega odstavka 365. člena ZKP izda sklep o popravi odločbe, zato v takih primerih ne gre za kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
URS člen 22, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti obrazložitve oziroma zaradi pomanjkljive obrazložitve zagrešilo kršitev 22. in 25. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
− ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo in pomanjkljivo ugotavljalo pravno relevantna dejstva s tem, ko ni upoštevalo pritožbenih razlogov, ki so se nanašali na utemeljevanje, da so odločitve sodišč vseh stopenj, ki so odločala o kazenskem postopku, odstopale od jasnih odločb in dotedanje ustaljene sodne prakse ter da je šlo za grobo kršenje postopka in namerno razlago jasnih predpisov v nasprotju s sodno prakso.
ZKP člen 4, 7, 8, 371, 371/2, 420, 420/3, 421, 421/4, 421/5.. URS člen 8.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 46.
učinkovanje in izvrševanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb postopka - pravica do poštenega postopka - pravica do uporabe lastnega jezika - pravni pouk o pravici do uporabe svojega jezika
Načinov izvrševanja sodb ESČP je več, pri čemer je treba poudariti, da določba 46. člena EKČP ne nalaga domačim sodiščem držav članic Sveta Evrope, da brez izjeme sledijo izdani sodbi ESČP v posameznem primeru. Sodbe ESČP so namreč zavezujoče samo za vlade držav pogodbenic EKČP (upoštevajoč preambulo EKČP, po kateri kot podpisnice EKČP nastopajo vlade posameznih držav članic Sveta Evrope), ne pa tudi za domača sodišča, da jo spoštujejo izven okvirjev konkretnega primera, ali celo v okviru konkretnega primera, kadar menijo, da v predhodnem postopku pred njimi niso bili dovolj upoštevani in vključeni posamezni vidiki odločanja.
Ni mogoče ugotoviti niti, ali je bil obsojenec v prvem postopku sploh poučen o pravici do uporabe svojega jezika, saj zapisa tega pravnega pouka in obsojenčeve izjave o tem ni v nobenem zapisniku o procesnem dejanju (niti v preiskavi, niti na glavni obravnavi), kar predstavlja kršitev pozitivne dolžnosti domačih organov po tretjem odstavku 6. člena EKČP, ki je bila že v času prvotnega sojenja enako uzakonjena v takrat veljavnem prvem odstavku 4. člena, v tretjem odstavku 7. člena in v 8. členu ZKP.
druga sodna odločba - pomembno pravno vprašanje - alternativna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - jezikovna razlaga zakona - restriktivna razlaga - načelo zakonitosti - pravna varnost
Izraz kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost iz četrtega in osmega odstavka 86. člena KZ-1 se nanaša le na tista kazniva dejanja, ki so glede na pravno kvalifikacijo dejanja, za katerega je bil storilec spoznan za krivega, uvrščena v XIX. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - Varuh človekovih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028993
OZ člen 333. ZOR člen 358, 372. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - obličnost - vročitev odpovedi - dejanska seznanitev - prejemna teorija - zastaranje občasnih denarnih terjatev - dopuščena revizija
Glede odpovedi velja modificirana prejemna teorija, po kateri odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Izraza vročena pa ne smemo razlagati v smislu postopkovnih predpisov o osebnem vročanju; odpoved je namreč lahko drugi stranki sporočena tudi ustno ali s sredstvom za komunikacijo. Dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo je torej bistvena za začetek učinkovanja odpovedi oziroma za začetek teka odpovednega roka.
predlog za dopustitev revizije - stroški pravdnega postopka - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
ZPP izrecno določa, da v sporih, kjer vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, revizije ni (prvi odstavek 443. člena v zvezi z osmim odstavkom 458. člena ZPP). Ker je vrednost spornega predmeta v tem postopku 1.303,00 EUR, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
prenos pristojnosti - razlog ekonomičnosti - drugi tehtni razlogi
Zdravstvene težave, navedene v predlogu, sicer predstavljajo določeno omejitev za obdolženčevo sodelovanje v kazenskem postopku, vendar se njihov (negativni) vpliv lahko omili že z ukrepi procesne narave, ki so na voljo razpravljajočemu sodniku (na primer razpis več narokov za glavno glavno obravnavo, njihove krajše izvedbe ali številčnejši odmori).
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob stališču, da je bila prvotno s sodno poravnavo določena preživnina, določena prenizko glede na mesečne potrebe otroka ter premoženjske in pridobitne zmožnosti tožeče stranke kot očeta, preživnino za ml. drugega toženca zvišalo, čeprav je prvostopno sodišče ugotovilo, da se potrebe toženih strank in zmožnosti tožeče stranke niso spremenile.
ZVKSES člen 12, 13, 15, 18. OZ člen 489, 494, 495, 495/1.
prodajna pogodba za stanovanje - varstvo kupcev stanovanj - omejitve javnopravne narave - uporabno dovoljenje za objekt - črna gradnja - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za pravne napake) - znižanje kupnine - zadržanje dela kupnine - obročno plačilo kupnine - dopuščena revizija
Napačno je razumevanje toženke, da v primeru, ko izročitev nepremičnine ni opravljena v skladu z 18. členom ZVKSES, kupec lahko odkloni plačilo preostanka kupnine (tudi če je preostanek kupnine bistveno višji od manjvrednosti nepremičnine zaradi pravne napake) ne glede na določbe OZ, ki urejajo sankcije za pravne napake. Napačno je tudi razumevanje sodišča druge stopnje, da je to vprašanje urejeno v 15. členu ZVKSES. Ta daje kupcu le možnost, da zadrži 10% oziroma 5% kupnine, potem pa mora v skladu z določbami OZ uveljavljati jamčevalne zahtevke in ko se ugotovi, kakšna je višina stroškov za odpravo napak oziroma višina znižanja kupnine zaradi neodpravljenih napak, se po četrtem odstavku 20. člena ZVKSES obveznosti pobotata.
OZ v 494. členu določa, da prodajalec odgovarja tudi za posebne omejitve javnopravne narave, ki kupcu niso bile znane, če je on vedel zanje ali če je vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 161/2015 že odločilo, da ima pomanjkanje uporabnega dovoljenja za prodano nepremičnino lahko značilnost pravne napake iz 494. člena OZ. Kupec je dolžan prodajalca obvestiti o pravni napaki, razen, če mu je to že znano, in zahtevati od njega, da stvar v primernem roku oprosti take pravice ali zahteve (489. člen OZ). Če je kupčeva pravica omejena ali zmanjšana, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. Po prvem odstavku 495. člena OZ kupčeva pravica iz pravnih napak ugasne po enem letu od dneva, ko je zvedel za pravico tretjega. Ta enoletni rok pa za kupca ne velja kadar prodajalec po poteku tega roka zahteva plačilo preostanka kupnine. V tem primeru se lahko kupec ne glede na enoletni rok iz prvega odstavka 495. člena OZ brani z ugovorom za znižanje kupnine. Prav takšen pobotni ugovor je toženka podala, sodišče prve stopnje pa ga je zavrnilo, ker je zmotno sledilo ugovoru tožnika (ki ga ta ponavlja tudi v odgovoru na revizijo) in odločilo, da je bila toženka z ugovorom prekludirana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - območje sodnega okraja - majhno sodišče - čistilka sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je dolžnica čistilka, ki delo opravlja pri krajevno pristojnem majhnem sodišču, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili, da toženec ni izpolnil pojasnilne dolžnosti, s čimer naj bi opustil dolžno skrbnost in zato ravnal protipravno.