povzročitev škode - podlage za odgovornost - neupravičena pridobitev
Ob upoštevanju v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev (tožena stranka je samovoljno odvzela tožnikov avtomobil, ga prodala, kupnino pa zadržala zase) pa ne more biti prav nobenega dvoma, da je toženka tožniku povzročila škodo, ki jo mora povrniti (154. člen ZOR).
UZITUL člen 4, 13, 18. ZTuj člen 81. ZTPVI člen 12, 12/1, 97. Pravilnik.
status mirnodobnega vojaškega invalida - prevzem obveznosti
Če je tožnik pridobil državljanstvo po 40. členu ZDRS, je bil po določbi 13. čl. UZITUL in po 81. čl. Zakona o tujcih izenačen v pravicah in dolžnostih z državljani RS. Če je sporen prevzem obveznosti, potem ne gre za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida po pogojih iz 97. čl. ZTPVI.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V danem primeru so bila glede prodajne pogodbe pravilno uporabljena določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS št. 14/89 - prečiščeno besedilo ter RS št. 13/94 in 82/94). Gre za skupno premoženje tožnice in prvotoženca, ki je bilo pridobljeno v zakonski zvezi, toda v zemljiški knjigi ni bilo vpisano v skladu z določilom 54. člena tega zakona. Ker pa se na podlagi pravnega posla pridobi lastninsko pravico na nepremičninah z vpisom v javno knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR, Ur.l. SFRJ št. 6/80 do 36/90 in RS št. 4/91) in je že po starih pravnih pravilih veljajo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (sedaj četrti odstavek 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95) kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
Izplačilo odpravnine pripada bivšemu imetniku stanovanjske pravice ne glede na to, kam in kako se iz prejšnjega stanovanja izseli, torej tudi ne glede na to, da se izseli v sicer večje stanovanje za določen čas. Določba drugega odstavka 126. člena SZ pa se nanaša le na slučaj, ko gre pri zamenjavi za stanovanje istega lastnika.
premoženjska razmerja med zakonci - vrednotenje deležev vsakega zakonca - izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - posebno premoženje
Z vlaganji v nepremičnino (objekte oziroma zgradbe) v lasti drugega se praviloma res pridobi le obligacijskopravni in ne stvarnopravni zahtevek, vendar pa v primeru, ko gre na prvotnem objektu za znatnejša dela in vlaganja, po katerih prvotni objekt praktično preneha obstajati oziroma nastanejo v ekonomskem pogledu pomembne spremembe v stanju in vrednosti objekta, sprememba stvarnopravnih razmerij ni izključena.
povrnitev negmotne škode - povrnitev bodoče škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene in bodoče telesne ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - višina deleža
Nepremičnine, ki so predmet pravde, so bile kupljene v letih 1932 do 1939. Zakon o premoženjskih razmerjih med zakonci (Ur. list LRS, št. 20/50) je v 12. členu določal, da se določbe 9. do 12. člena temeljnega zakona o zakonski zvezi (Ur. list FLRJ, št. 29/46)
uporabljajo tudi za premoženjska razmerja med zakonci iz zakonskih zvez, sklenjenih pred 9.5.1946, kakor tudi za premoženje, pridobljeno pred tem dnevom z delom v zakonski skupnosti. To pa pomeni, da se domneva, da so sporne nepremičnine skupno premoženje pokojnega A. Z. in pokojne M. Z. in da je zaradi zahtevka o določitvi deležev na njem (člen 8 zakona o zakonski zvezi - Ur. list SFRJ, št. 28/65, ki je veljal v času smrti A. Z.), sodišče prve stopnje za vsakega od zakoncev to storilo. Res je sicer, da navedeni predpis ni uzakonjal domneve o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju, ker bi samo taka določba nalagala toženi stranki dokazno breme o manjšem deležu pokojnega A. Z. Vendar pa že navedeno izhodišče posledično predpostavlja istočasno dokazovanje in ugotavljanje večjega deleža pokojne M. Z. Ob izostanku uzakonjene domneve o enakih deležih je dokazno breme o višini deleža posameznega zakonca na tistem, ki ga uveljavlja, v danem primeru torej tožeče stranke, ki zatrjuje obstoj enakih deležev. Posledična ugotovitev pa je v tem primeru enaka:
delež je po višini ugotovljen tudi za drugega zakonca.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 171, 192,192/1, 200, 203.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za drugega - odgovornost nosilca obrti - deljena odgovornost - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode
Nosilec obrti je tožniku kot tretji osebi objektivno odgovoren za škodo, ki jo pri delu povzroči njegov delavec. Odgovornosti bi se lahko rešil, če bi dokazal, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.
Objektivna odgovornost za delavca ne pomeni objektivne odgovornosti nosilca obrti za škodo. Ta je subjektivna (krivdna po dol. 154. čl. ZPP), če ni predpisano drugače. V danem primeru je oškodovanec delno prispeval k nastanku nesreče, zato gre tožniku sorazmerno nižja odškodnina (192. člen ZPP).
Za določitev višine škode, ki je tožniku nastala zaradi opeklin, je treba to škodo najprej razmejiti od škode, ki jo je trpel naknadno v prometni nesreči. Pri višini odškodnine, ki je bil tožniku prisojena zaradi opeklin, je treba upoštevati delež njegove sokrivde.
SZ člen 117, 117/1, 128, 128/2, 129, 129/3. ZSR člen 40, 62. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 387.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - službeno stanovanje - funkcionalno stanovanje
Vztrajanje tožene stranke v reviziji, da je bilo tožniku dano stanovanje le v začasno uporabo oziroma da sploh ne gre za stanovanje, ampak za del poslovnih prostorov, pomeni uveljavljanje na revizijski stopnji nedovoljenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato teh ugovorov, na katere je sicer pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče, ni mogoče upoštevati.
Revizijsko sodišče le dodaja, da tožena stranka trditev, da stanovanje nima ločenega vhoda in ločenih instalacij, ni uveljavljala kot nova dejstva niti v pritožbi.
Ker sta nižji sodišči ugotovili, da v obravnavanem primeru nista podana zakonska stanova iz tretjega odstavka 129. člena SZ sta z ugoditvijo tožbenemu zahtevku za sklenitev kupne pogodbe za to stanovanje oziroma z zavrnitvijo pritožbe pravilno uporabili materialnopravno določbo iz prvega odstavka 117. člena SZ.
ZOR člen 46, 50, 100, 1089, 1093, 1093/1. ZPP (1977) člen 321, 322.ZNP člen 37.
poravnava - uporaba določb o dvostranskih pogodbah - predmet - kakšen mora biti predmet obveznosti - tolarska protivrednost zneska v tuji valuti
Po določilu prvega odstavka 1093. člena ZOR za poravnavo veljajo splošne določbe zakona o dvostranskih pogodbah, razen če je določeno kaj drugega. Torej veljajo tudi določila o predmetu pogodbe in njegovi določenosti ali določljivosti (46. in 50. člen ZOR). Ni potrebno, da je predmet pogodbe precizno določen, zadostuje, da je ugotovljiv, se pravi, da je določena vrsta, kvaliteta in kvantiteta, ki se da spoznati glede na okoliščine, v katerih je bila sklenjena pogodba. V danem primeru je sporen le način preračunavanja tuje valute v slovenski tolar, tega pa je mogoče ugotoviti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na občni seji 14.12.1995 sprejelo pravno mnenje, po katerem gre upniku pravica, da v primeru, če med strankama pri denarni obveznosti z valutno klavzulo ni govora o uporabi določenega tečaja tuje valute in je v izpolnitvenem kraju več pooblaščenih bank z različnimi tečaji tujih valut, sam izbere menjalniški tečaj v kraju plačila in ob času plačila terjatve, in to prodajni tečaj (Pravna mnenja VSS 2/95, str.9).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 212, 212/2.ZOR člen 73.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravdna stranka - smrt stranke - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
Tožnik je sicer 21.9.1991 umrl. Ker pa je imel pooblaščenca in ker ima dediče, ki so bili ugotovljeni s sklepom o dedovanju pri (Temeljnem sodišču v Celju, enoti v ... (opr.št. D 200/91, z dne 5.12.1991), so dediči že na podlagi zakona vstopili v pravdo na strani tožnika. Ker med postopkom niso preklicali pooblastila pooblaščencu, je pravdni postopek lahko tekel naprej (primerjaj 1. točko 212. člena ZPP).
ZTLR člen 20, 33.ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1.SZ člen 117.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavodi - zavezanec za prodajo stanovanja - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice po zakonu - vpis v zemljiško knjigo
Po 33. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih je vpis v zemljiško knjigo konstitutivne narave le pri pogodbenem prenosu nepremičnine. Po 20. členu navedenega zakona pa je mogoče lastninsko pravico pridobiti tudi po samem zakonu, za kar gre v konkretnem primeru. Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, v nadaljevanju ZZ) v 1. odstavku 65. člena določa, da od 1. aprila 1991 dalje vse premoženje, s katerim je do tedaj upravljala organizacija iz 1.
odstavka 62. člena, postane lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni z zakonom določeno drugače. Po 1. odstavku 62. člena ZZ pa so tega dne po samem zakonu pridobile status zavoda med drugim tudi tiste organizacije, ki so tedaj opravljale dejavnost zdravstva.
Mednje pa je sodil tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po določbi tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v tistih premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spora, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo (Ul. RS št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil ta znesek določen v višini 80.000,00 SIT. Tožnik je tožbo vložil dne 15.10.1993 in v njej opredelil vrednost spora z zneskom 80.000,00 SIT. Ta znesek le dosega, ne pa presega za dovoljenost revizije potrebnega zneska. V obravnavani zadevi revizija ni dovoljena niti v primeru, če bi se štelo, da tožnik ni podal ocene vrednosti spora glede vprašanja dovoljenosti revizije, ker se je v vlogi z dne 4.8.1994 postavil na stališče, da gre za interesno oceno vrednosti spora, ki služi zgolj odmeri sodne takse in sestavi sodišča. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni zahtevek, mora po določbi drugega odstavka 186. člena ZPP tožnik v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če je ni navedel, si ni zagotovil pravice do revizije.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Ker je tožnica svojemu zakoncu - tožencu omogočala prihranke, s katerimi je bilo kupljeno med zakonsko zvezo premoženje, je to premoženje skupno s predpostavko enakih deležev, čeprav tožnica za prihranke ni vedela.
Revizija je vložena proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, in bi bila po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP dovoljena, če bi bil hkrati izpolnjen pogoj iz drugega odstavka tega člena. Toda ta pogoj ni izpolnjen, ker gre za pravdo zaradi motenja posesti, za katero je v četrtem odstavku 443. člena ZPP izrecno določeno, da ni revizije. Zato je vrhovno sodišče po določilu 392. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deleža vsakega zakonca
Kljub toženčevim zatrjevanjem, da je bil njegov osebni dohodek višji od tožničinega, sta obe sodišči tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilno odločili, da sta deleža pravdnih strank na nepremičnem premoženju (stanovanju) enaka, saj sta ugotovili, da je bilo posojilo za plačilo pologa za nakup stanovanja dano obema strankama, da sta se stranki dogovorili, da stanovanje kupujeta skupaj in, kar je še posebej pomembno in odločilno, da pravdni stranki stanovanja na C. v K. sploh ne bi mogli kupiti, če ne bi imela tožnica že pred nakupom stanovanja drugega stanovanja, ki je bilo pred sklenitvijo prodajne pogodbe zamenjano za kasneje skupno odkupljeno stanovanje.