• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    Sklep II Ips 375/96
    2.7.1997
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS03096
    ZNP člen 9, 10, 10/3, 37, 118, 118/3. ZPP (1977) člen 333.
    postopek za delitev stvari in skupnega premoženja - predhodno vprašanje - napotitev na pravdo - pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča - pravnomočno razsojena stvar
    Iz kronološkega prikaza teka nepravdnega postopka je ugotoviti, da je tožnik kot nasprotni udeleženec v nepravdnem postopku uveljavljal dejstva, ki so kazala na spornost višine njegovega solastninskega deleža in s tem tudi višine deležev ostalih udeležencev nepravdnega postopka. Po določilu tretjega odstavka 118. člena ZNP pa mora sodišče, če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, napotiti na pravdo prizadetega udeleženca ustrezno določbam 9. in 10. člena ZNP. Če sodišče tako ne postopa in odloči v nepravdnem postopku, pravnomočnost odločbe nepravdnega sodišča ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda (tretji odstavek 10. člena ZNP). Taka procesnopravna situacija, ne da bi se še posebej poudarjalo dejstvo, da je bila tožbena podlaga v tej pravdi stvarnopravna in ne dednopravna, na kateri temelji določitev solastninskih deležev v sklepu o dedovanju (ki je bil podlaga za razdružitev solastnine v nepravdnem postopku), potrjuje pravilnost zaključka, da nepravdni sklep o razdružitvi solastnega premoženja pravdnih strank, ni mogel predstavljati procesne ovire za dopustnost tožbe v tem sporu. Drugačno procesnopravno stališče sodišča druge stopnje tako nima podlage v določbah zakona o pravdnem postopku (člen 333) ali zakona o nepravdnem postopku (tretji odstavek 10. člena ZNP) ter je zato pobijani sklep sodišča druge stopnje nezakonit.
  • 82.
    Sodba II Ips 110/96
    2.7.1997
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS03185
    ZOR člen 178, 178/2, 16.
    odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost - prepoved povzročanja škode
    Toženec zaradi vinjenosti ni bil sposoben reagirati tako, da bi preprečil nesrečo v okoliščinah, ko je nevaren položaj s svojo nepravilno vožnjo povzročil tožnik. S tem je toženec ravnal v nasprotju s splošno obveznostjo preprečevanja škode (16. člen ZOR), ki se v prometu odraža kot pravilo defenzivne vožnje. Zato je tudi on soodgovoren za škodo.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5