Zmotna uporaba materialnega prava se kaže v napačni pravni presoji spora. Ta je podana, kadar sodišče na ugotovljeno dejansko stanje ne uporabi določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti. Po oceni revizijskega sodišča očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Predmet pravne presoje so bila pravno odločilna dejstva, uveljavljana v tožbi in ki so predstavljala dejansko podlago sodbe zaradi izostanka. Dejstva kot so, da je bila med pravdnima strankama sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor, da je bila dogovorjena mesečna najemnina po 1.500 DEM v tolarski protivrednosti in da toženec najemnine za tri mesece (junij, julij in avgust 1994) ni plačal, so utemeljevala na drugi in prvi stopnji sprejeto odločitev. Namreč udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 17. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), najemnik pa je dolžan plačati dogovorjeno najemnino za najeti lokal (po določbah zakona o poslovnih stavbah in prostorih in po določbah ZOR, ki urejajo zakup, posebno 583. člen ZOR).
ZOR člen 161, 161/1, 161/2. ZVGLD člen 17, 17/2, 17/3.
krivdna odgovornost - stiska - lovski pes v lovišču brez nadzora - pokončanje psa
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem, da je toženec ravnal v stiski (2. odst. 161.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljnjem ZOR), ko je ustrelil tožnikovega psa. Okoliščine, v katerih je prišlo do tega, opravičujejo to stališče. Toženec je psa ustrelil, ko je tekel proti njegovi izvenzakonski partnerki. Bil je vznemirjen , ker je videl poklano perutnino. Tožnikova psa sta bila velika in močna. Ni pomembno, da sta bila lovske pasme, ki na splošno ljudem ni nevarna. Okoliščine so bile take, da so opravičevale ugotovljeno ukrepanje. Ni bilo ne časa ne možnosti preverjati, kaj bosta psa storila v prihodnjih trenutkih.