ZPPSL člen 59, 59/3, 63, 63/1, 59, 59/3, 63, 63/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/1, 53, 53/2, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - prisilna poravnava
Izterjevani račun je zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave, zato potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. ZPPSL) in je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve).
ZIZ člen 40, 40/1, 40/3, 45, 45/4, 76, 40, 40/1, 40/3, 45, 45/4, 76. ZPP člen 148, 148.
ustavitev izvršbe - naslov dolžnika
Upnik sploh ni navedel, kje vse je neuspešno poskušal pridobiti podatke o dolžnikovem naslovu. Izvršilni postopek se vodi v upnikovem interesu, zato ni dolžnost sodišča, da išče dolžnikov naslov, v kolikor upnik niti ne izkaže, da ga je sam neuspešno poskusil pridobiti (prim. 2. odst. 140. čl. ZIZ).
ZPP člen 116, 116/1, 137, 137/1, 116, 116/1, 137, 137/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog
Čeprav je bila odvetenica v bolniškem staležu, je prejela pisanje sodišča, a ga ni odprla. Tako dejanje ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 38, 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za izvršilne stroške - založitev predujma
Sodišče prve stopnje je zgolj povzelo določbe ZIZ in Pravilnika ter navedlo, da so pri doplačilu predujma "upoštevana izvršilna dejanja, ki jih bo izvršitelj šele moral opraviti". Iz takšne obrazložitve sploh ni razvidno, katera izvršilna dejanja so v postopku že bila opravljena in katera bo še potrebno opraviti, zato izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, vsled česar pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
Petnajst dnevni rok za uveljavljanje v stečajnem postopku prerekane terjatve s tožbo pred sodiščem (1. odstavek 144. člena ZPPSL) je procesna predpostavka za dopustnost tožbe.
ZIP člen 20a, 20a/1, 20a, 20a/1. ZIZ člen 300, 300/2, 302, 300, 300/2, 302.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - stroški postopka - zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega upnik v tem postopku izterjuje svojo terjatev, je jasno razvidno, da upniku zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov niso bile prisojene. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, zato upniku ne more prisoditi več ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
Zakonski znak oškodovanja družbene lastnine po določbi 8. tč. 45.a čl. ZLPP vsebuje tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da gre za oškodovanje družbene lastnine: a) podjetje mora neodplačno prenesti družbeni kapital; b) kapital mora biti prenešen izven sestavljenih oblik; c) ob tem (zaradi tega) mora biti vrednost družbenega kapitala zmanjšana.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
V ugovoru je dolžnik navedel, da upniku ničesar ne dolguje, ker upnik ni imel pooblastila za izpolnitev bianco menice. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predlagal zaslišanje strank, čeprav zatrjuje negativno dejstvo. Po 1. odst. 256. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) sme zoper zahtevek imetnika vrednostnega papirja izdajatelj uveljavljati tudi ugovor pomanjkanja pooblastila. Prav takšen ugovor pa je uveljavljal dolžnik.
ZLPP člen 1, 4, 17, 17/1, 18, 1, 4, 17, 17/1, 18. ZGD člen 169, 169/1, 177, 177/1, 225. ZPPSL člen 111, 112, 112/1, 111, 112, 112/1.
vrednostni papirji
Do nastanka članskih pravic iz delnice pride že z samim vpisom delniške družbe v sodni register, zato ima delnica kot vrednostni papir le deklaratorni učinek. To pa pomeni, da članske pravice obstojijo ne glede na dejstvo, da delnica sploh ni izdana, ali da ni izdana v predpisani obliki.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 380, 380-2, 365, 365/2, 380, 380-2. ZDR člen 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
molk delodajalca - razumni rok
Tožba na razveljavitev odločb delodajalca, ki je bila vložena po več kot enem letu od vložitve zahteve za varstvo pravic, o kateri delodajalec ni odločil, ni vložena v razumnem roku in se zavrže.
Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katere zaradi dejanskih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti.
V času sklenitve cesijske pogodbe je Republika Hrvaška z Uredbo določila, da ne velja določba 52. a člena Zakona o deviznem poslovanju (po tej določbi so smela podjetja kupovati in prodajat terjatve iz poslov s tujino) in da morajo podjetja izterjati terjatve iz teh poslov v 60-tih dneh. Zato je bila cesija terjatve hrvaškega cendenta slovenskemu cesionarju prepovedana.
Nesklepčnost nadzornega sveta je pogoj, da sodišče sploh lahko odloča o imenovanju manjkajočega člana, pri čemer imenuje le toliko članov, da je podana sklepčnost
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 354/2-1, 368, 154, 166, 354, 354/2, 354/2-1, 368. ZOR člen 155, 173, 173/1, 177, 177/3, 200, 200/1, 155, 173, 173/1, 177, 177/3, 200, 200/1. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - soodgovornost - nesreča pri delu
Ker je bila dolžnost tožnika - šoferja viličarja - le v tem, da kovinsko ploščo pripelje le do določenega mesta, sama razložitev viličarja pa je bila stvar tožnikove dobre volje, je s tem, ko se sam odločil za prenos plošče, ki jo je vozil na viličarju, v določeni meri (do 30 %) tudi sam prispeval k nastanku škodne posledice, saj bi se moral zavedati, da sam tega ne more storiti glede na težo plošče, ki je zdrsnila ter je prišlo do poškodbe njegove noge.
Če nobena stranka v predpisanem štiri mesečnem roku, odkar je nastopilo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka, se že po samem zakonu šteje tožba za umaknjeno.
Razlogi sodbe prve stopnje o višini tožbenega zahtevka, predvsem pa o ugovorih tožene stranke glede višine zahtevka, so tako pomanjkljivi in nerazumljivi, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti.