Akceptni nalog je kot sredstvo zavarovanja namenjen za zavarovanje plačila točno določene obveznosti, glede na poseben dogovor strank. Pri predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje (nedenarne) terjatve na vrnitev akceptnega naloga mora biti nespoštovanje namena za katerega je bil akceptni nalog izdan vsaj zatrjevan.
Okoliščine, da je stranka poskusila vstopiti v kletne prostore (kjer je bila razpravna dvorana) po sicer obstoječem dohodu, kjer pa je bil prehod v klet zaprt in je morala nato vstopiti v klet po drugi strani, kažejo na opravičljiv razlog za zamudo naroka.
Dolžnik ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi, zato tudi ni dolžan plačati takse za ugovor, ki ga nikoli ni bilo. Ker tako ni podlage za izterjavo takse za ugovor, posledično pa tudi ne opominske in kazenske takse, je sodišče druge stopnje dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Zakonski znak oškodovanja družbene lastnine po določbi 8. tč. 45.a čl. ZLPP vsebuje tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da gre za oškodovanje družbene lastnine: a) podjetje mora neodplačno prenesti družbeni kapital; b) kapital mora biti prenešen izven sestavljenih oblik; c) ob tem (zaradi tega) mora biti vrednost družbenega kapitala zmanjšana.
Nesklepčnost nadzornega sveta je pogoj, da sodišče sploh lahko odloča o imenovanju manjkajočega člana, pri čemer imenuje le toliko članov, da je podana sklepčnost
Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katere zaradi dejanskih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti.
ZIZ člen 38, 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za izvršilne stroške - založitev predujma
Sodišče prve stopnje je zgolj povzelo določbe ZIZ in Pravilnika ter navedlo, da so pri doplačilu predujma "upoštevana izvršilna dejanja, ki jih bo izvršitelj šele moral opraviti". Iz takšne obrazložitve sploh ni razvidno, katera izvršilna dejanja so v postopku že bila opravljena in katera bo še potrebno opraviti, zato izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, vsled česar pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
1. Svet delavcev po izteku štiriletnega mandata ne more več veljavno odločati in tudi ne razpisati volitev v svet delavcev, zato se take volitve oz. opravljena volilna opravila razveljavijo.
2. Svet delavcev ne more sam sebi podaljšati mandata, saj za tako odločitev nima pravne podlage.
ZLPP člen 1, 4, 17, 17/1, 18, 1, 4, 17, 17/1, 18. ZGD člen 169, 169/1, 177, 177/1, 225. ZPPSL člen 111, 112, 112/1, 111, 112, 112/1.
vrednostni papirji
Do nastanka članskih pravic iz delnice pride že z samim vpisom delniške družbe v sodni register, zato ima delnica kot vrednostni papir le deklaratorni učinek. To pa pomeni, da članske pravice obstojijo ne glede na dejstvo, da delnica sploh ni izdana, ali da ni izdana v predpisani obliki.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev v drugo organizacijo
Ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, če je bila tožnica razporejena iz delovnega mesta vodje poslovne enote v kraju A na isto delovno mesto v poslovni enoti v kraju B, zato glede pravilnosti te razporeditve ni potrebno upoštevati določbe 2. odstavka 17. člena ZTPDR. Razlog za razporeditev tožnice - realizacija plana poslovanja v posameznih enotah ter izboljšanje poslovanja - zadošča za razporeditev tožnice v drugo poslovno enoto.
Zaradi doseganja boljših rezultatov poslovanja lahko direktor v okviru svojih poslovodskih nalog imenuje in razporeja vodje poslovnih enot, oz. jih prerazporeja v posamezne enote.
Petnajst dnevni rok za uveljavljanje v stečajnem postopku prerekane terjatve s tožbo pred sodiščem (1. odstavek 144. člena ZPPSL) je procesna predpostavka za dopustnost tožbe.
Zakon o finančnem poslovanju podjetji (Ur.l. RS, št. 54/99 in 110/99, v nadaljevanju ZFPPod) je stopil v veljavo dne 23.7.1999. Ta v primeru, če je bilo na dan uveljavitve zakona (2. odstavek 40. člena) podjetje prezadolženo, po šestih mesecih od uveljavitve zakona predvideva uporabo tistih določila zakona (od 12. do 22. člena), ki govorijo o odškodninski odgovornosti poslovodnega organa (če ni predlagal začetka postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, pa bi, kot zatrjuje pritožba, to moral storiti (2. točka 1. odstavka 19. člena). Ker je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen dne 23.3.2000, to je pred iztekom šestmesečnega roka po uveljavitvi ZFPPod, določil tega zakona za predmetni stečaj ni mogoče uporabiti, saj bi to predstavljalo rekroativno uporabo ZFPPod (1. odstavek 155. člena Ustave RS).
Razlogi sodbe prve stopnje o višini tožbenega zahtevka, predvsem pa o ugovorih tožene stranke glede višine zahtevka, so tako pomanjkljivi in nerazumljivi, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
Sodno takso za ugovor je bilo treba plačati v letu 1997, zato je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala konec leta 1999. Zato opomin izdan taksnemu zavezancu dne 3.7.2000 zastaranja ni mogel več pretrgati.
Če nobena stranka v predpisanem štiri mesečnem roku, odkar je nastopilo mirovanje, ne predlaga nadaljevanja postopka, se že po samem zakonu šteje tožba za umaknjeno.
Pravica do obrambe oz. zagovora v disciplinskem postopku je kršena, če očitane kršitve delovnih obveznosti niso časovno in vsebinsko opredeljene oz. ni mogoče preizkusiti, ali so bile očitane kršitve storjene ali ne, ker niti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, niti v sami odločbi o prenehanju delovnega razmerja niso bile opredeljene. Gre za absolutne bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki imajo same po sebi za posledico nezakonitost sprejetega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
V času sklenitve cesijske pogodbe je Republika Hrvaška z Uredbo določila, da ne velja določba 52. a člena Zakona o deviznem poslovanju (po tej določbi so smela podjetja kupovati in prodajat terjatve iz poslov s tujino) in da morajo podjetja izterjati terjatve iz teh poslov v 60-tih dneh. Zato je bila cesija terjatve hrvaškega cendenta slovenskemu cesionarju prepovedana.