Ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi, prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki rešitvi komisije odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor.
Tudi za posest posrednega posestnika mora biti kot nujni pogoj izkazano izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo (s strani neposrednega posestnika) - tin to neodvisno od veljavnosti pravnega posla. Posredni posestnik lahko namreč črpa svojo posredno posest le iz izvrševanja dejanske oblasti neposrednega posestnika nad stvarjo. Če dejanske oblasti t.i. neposredni posestnik ne izvršuje, potem tudi posredne posesti ("viseče" same zase) ne more biti kljub veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je prišlo do prehoda dejanske oblasti nad stvarjo na neposrednega posestnika, ki to več ni.
Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti".
Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
stečajni postopek - dolžnik - začetek stečajnega postopka
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
Če je tožena stranka pred začetkom motenjske pravde prodala nepremičnino, ki je predmet posestnega spora, je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, saj vzpostavitev prejšnjega stanja posesti v obsegu, kot ga zahteva tožnik ni več možna.
pogodba o posredovanju - pogodba o posredovanju - sklepčnost tožbe
V 2. odstavku 7. člena Pogodbe o posredovanju sta se tožeča stranka kot posrednik in tožena stranka kot naročnik dogovorili, da se v primeru, če v teku realizacije prodaje oziroma nakupa naročnik s pisno izjavo odstopi od pogodbe, naročnik zaveže posredniku povrniti vse nastale stroške in dvojno provizijo. Tožeča stranka, temelječa svoj tožbeni zahtevek na 2. odstavku 7. člena pogodbe tako ni niti zatrjevala, še manj dokazala vseh pravno relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala uveljavljani tožbeni zahtevek. Ker njen tožbeni zahtevek ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi (kot rečeno ni niti zatrjevala, da je tožena stranka s pisno izjavo odstopila od pogodbe in preklicala naročilo, kar je bilo pogoj za uveljavljeno sankcijo plačila dvojne provizije), je njena tožba nesklepčna.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitve izvršbe
Za terjatve iz naslova zakonite preživnine morajo biti v sklepu o izvršbi navedene omejitve, ki so določene v 2. tč. 1. odst. 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - obrazložitev sodbe
Na priloženem kontnem listu je zapisano ime (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC00789
KZ člen 145. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za izpodbijanje pravnih dejanj svojega dolžnika mora tožnik (upnik) dokazati, da je njegova terjatev zapadla v plačilo. Izvršilni naslov ni potreben. Tudi ni relevantno, kdaj je terjatev nastala.
Na listine, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka, sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo, saj za oceno teh listin ni imelo podlage v trditvah tožene stranke. Zato je neutemeljen očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu. Kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP (1977) je namreč podana le v primeru, da gre za nasprotje med razlogi sodbe in tistimi listinami, na katere sodišče opre svojo odločitev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - ustavitev izvršbe
Dolžnik po sklepu o izvršbi opr. št. Ig 98/00387 z dne 29.06.1998, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, je namreč družba X d.o.o. Upnik je v predlogu za izvršbo popravil naziv dolžnika v X d.n.o, vendar pa tega v izvršilnem postopku ne more več storiti.