Beseda "je trmast" ne vsebuje objektivnega pogoja za razžalitev, čeprav je zasebni tožilec zatrjeval osebno prizadetost in ponižanje. Zato kaznivo dejanje razžalitve po 1. odst. 169. čl. KZ ni moglo biti storjeno.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - stroški
Pogrebni stroški in stroški postavitve spomenika so dolg zapuščine, saj gre za obveznosti, ki so nastale šele po uvedbi dedovanja. ZD o dolgovih zapuščine ne govori. Uporabljajo se pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika.
Izrecnega soglasja predlagatelja o obsegu in delitvi premičnin zapisnik o naroku ne vsebuje. Pri odločanju v postopku za delitev skupnega premoženja pa je sodišče vezano ne le na predloge udeležencev postopka, pač pa tudi na materialnopravna določila členov 118 do 130 ZNP.
ugovor dolžnika - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je v skladu z določbo 2. tč. 17. člena ZIZ izvršilni naslov in se zato izvršilno sodišče z njegovo vsebino oz. pravilnostjo več ne more ukvarjati.
Sodnega izvršitelja določi sodišče s sklepom, s katerim določi tudi višino predujma, ki ga mora za njegove stroške založiti upnik (2. odst. 38. čl. ZIZ). Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je treba razlagati širše, saj ni nujno, da se takoj s prvim sklepom določijo obroki za celotne predvidene stroške izvršitelja, ki morda glede na potek izvršbe sploh ne bodo nastali.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC00789
KZ člen 145. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
stečajni postopek - dolžnik - začetek stečajnega postopka
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2, 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1, 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Spor s področja zdravstvenega zavarovanja v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem je sicer lahko premoženjskopravni; vendar ga zgolj to še ne uvršča pod pristojnost t.i. rednih sodišč po splošnem kriteriju iz določb 30. oz. 32. člena ZPP (glej tudi 1. člen istega zakona), temveč je treba upoštevati specialno določbo druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, po kateri je za take spore vselej pristojno socialno sodišče oz. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitve izvršbe
Za terjatve iz naslova zakonite preživnine morajo biti v sklepu o izvršbi navedene omejitve, ki so določene v 2. tč. 1. odst. 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog zagovornice obtoženca, naj se neposredno zasliši izvedenec daktiloskopske stroke, saj sta pred danim predlogom obtoženec in njegova zagovornica strinjala, da se mnenje izvedenca prebere, saj nanj nista imela nikakršnih pripomb ter je zagovornica celo pripomnila, da je mnenje popolno in izčrpno. Ker tako ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst.
371. čl. ZKP je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.
V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnika stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena ZTLR odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
Če tožena stranka med pravdo izpolni glavno terjatev tožeči stranki, tožeča stranka pa tožbo glede te terjatve umakne in vztraja pri povrnitvi pravdnih stroškov, se ti odmerijo po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP v breme tožene stranke.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
ZPP člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 64, 64.
obnova postopka - nova dejstva
Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.
Ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi, prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki rešitvi komisije odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor.
Tožnik mora navajati dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Če je ugovarjal, da je terjatev zastarala, v pritožbi pa meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo datuma njene zapadlosti, bi moral navesti datum, ki ga sam šteje za datum zapadlosti.