Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.
Če obdolženec šele v pritožbi prizna storitev očitanega kaznivega dejanja in šele v pritožbi razkrije identiteto sostorilcev, v postopku na 1. stopnji pa je ves čas zanikal udeležbo pri očitni goljufiji in je kot sostorilca navedel izmišljeno osebo, takšno priznanje ne more pomeniti olajševalne okoliščine, ker ni z ničemer pripomoglo k boljši ugotovitvi dejanskega stanja in k skrajšanju kazenskega postopka na 1. stopnji.
ZZKat člen 31, 33, 31, 33. ZZK člen 24, 86, 95, 24, 86, 95.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.
Ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi, prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki rešitvi komisije odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor.
Odpoved najemne pogodbe je posel rednega upravljanja stvari, zato je za takšno odpoved potrebno soglasje solastnikov, katerih delih sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti.
Tudi za posest posrednega posestnika mora biti kot nujni pogoj izkazano izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo (s strani neposrednega posestnika) - tin to neodvisno od veljavnosti pravnega posla. Posredni posestnik lahko namreč črpa svojo posredno posest le iz izvrševanja dejanske oblasti neposrednega posestnika nad stvarjo. Če dejanske oblasti t.i. neposredni posestnik ne izvršuje, potem tudi posredne posesti ("viseče" same zase) ne more biti kljub veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je prišlo do prehoda dejanske oblasti nad stvarjo na neposrednega posestnika, ki to več ni.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - delovni invalid
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko izpodbijane odločbe o prehodu delavca - invalida k drugemu delodajalcu ni presojalo na podlagi določb 140. čl. ZPIZ, ki določa, da mora delodajalec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo (torej delovnemu invalidu II. in III. kategorije) zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca zanj nima dela. Zmotno je štelo, da bi tožena stranka morala izvesti postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Dejstvo, da bo na spornem delu zemljišča rasel plevel ne predstavlja večje škode, kot je škoda, ki bi nastala tožniku ob toženčevih (že izkazanih nameravanih) posegih na zemljišču.
V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnika stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena ZTLR odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.
Sodišče naloži, naj priči povrne stroške, tisti stranki, ki je njeno zaslišanje predlagala. Stranka pa glede na uspeh v pravdi lahko zahteva povrnitev teh stroškov od nasprotne stranke.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Določba 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ (o omejitvah izvršbe na 2/3 plače) z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 ni bila razveljavljena niti ni bilo zadržano njeno izvajanje. Zato se ta določba uporablja še naprej oziroma vse dotlej, dokler zakonodajalec njene vsebine ne uskladi z zahtevami iz odločbe ustavnega sodišča.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
Podlaga za priposestvovanje stvarne služnosti voženj po služečem zemljšču so le vožnje lastnika gospodujočega zemljišča oz. vožnje v njegovem imenu za potrebe tega zemljišča ne pa vožnje tretje osebe, ki na zatrjevano gospodujoče zemljšče vozi za svoje osebne potrebe.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
Zahtevek na ugotovitev, da denarna sredstva na računu predstavljajo skupno premoženje, ni istoveten z zahtevkom, da je 1000 DEM na tem računu posebno premoženje zakonca. Zato gre v danem primeru za spremembo tožbe ter je potrebno ravnati po pravilih ZPP (190 - 192 člen ZPP/77).