ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
RTV naročnina - legitimacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vprašanje stvarno pravne legitimacije se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Če toženec ugovarja stvarnopravno legitimacijo, sodišče pa ugodi tobženemu zahtevku, je sodišče dolžno navesti razloge o zavrnitvi toženčevega ugovora. Pomanjkanje razlogov o tem, predstavljajo bistveno kršitev določb postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - ustavitev izvršbe
Dolžnik po sklepu o izvršbi opr. št. Ig 98/00387 z dne 29.06.1998, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, je namreč družba X d.o.o. Upnik je v predlogu za izvršbo popravil naziv dolžnika v X d.n.o, vendar pa tega v izvršilnem postopku ne more več storiti.
ZZKat člen 31, 33, 31, 33. ZZK člen 24, 86, 95, 24, 86, 95.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2, 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1, 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Spor s področja zdravstvenega zavarovanja v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem je sicer lahko premoženjskopravni; vendar ga zgolj to še ne uvršča pod pristojnost t.i. rednih sodišč po splošnem kriteriju iz določb 30. oz. 32. člena ZPP (glej tudi 1. člen istega zakona), temveč je treba upoštevati specialno določbo druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, po kateri je za take spore vselej pristojno socialno sodišče oz. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZPP člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 64, 64.
obnova postopka - nova dejstva
Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog zagovornice obtoženca, naj se neposredno zasliši izvedenec daktiloskopske stroke, saj sta pred danim predlogom obtoženec in njegova zagovornica strinjala, da se mnenje izvedenca prebere, saj nanj nista imela nikakršnih pripomb ter je zagovornica celo pripomnila, da je mnenje popolno in izčrpno. Ker tako ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst.
371. čl. ZKP je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.
Prenehanje pooblastila pred sodiščem učinkuje šele od takrat, ko je sodišče o prenehanju obveščeno. Ker je pooblaščenka (odvetnica) sklep o izvršbi prejela 10.5.2000, sodišče pa je 11.5.2000 obvestila o prenehanju odvetniške službe, je ugovor, ki ga je 5.6.2000 volžil nov pooblaščenec stranke, prepozen. Prenehanje odvetniške službe ne pomeni prenehanja pooblastila, ampak le zoženje pooblastil od tistih, določenih v 95. čl., na tista, določena v 86. in sledečih čl. ZPP.
Tudi za posest posrednega posestnika mora biti kot nujni pogoj izkazano izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo (s strani neposrednega posestnika) - tin to neodvisno od veljavnosti pravnega posla. Posredni posestnik lahko namreč črpa svojo posredno posest le iz izvrševanja dejanske oblasti neposrednega posestnika nad stvarjo. Če dejanske oblasti t.i. neposredni posestnik ne izvršuje, potem tudi posredne posesti ("viseče" same zase) ne more biti kljub veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je prišlo do prehoda dejanske oblasti nad stvarjo na neposrednega posestnika, ki to več ni.
Zahtevek na ugotovitev, da denarna sredstva na računu predstavljajo skupno premoženje, ni istoveten z zahtevkom, da je 1000 DEM na tem računu posebno premoženje zakonca. Zato gre v danem primeru za spremembo tožbe ter je potrebno ravnati po pravilih ZPP (190 - 192 člen ZPP/77).
Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti".
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC00789
KZ člen 145. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
stečajni postopek - dolžnik - začetek stečajnega postopka
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
Tožnik mora navajati dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Če je ugovarjal, da je terjatev zastarala, v pritožbi pa meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo datuma njene zapadlosti, bi moral navesti datum, ki ga sam šteje za datum zapadlosti.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodbe
Če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe še vedno dvomi v dokazanost alibija, zaradi katerega je izdalo oprostilno sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. čl. ZKP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - delovni invalid
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko izpodbijane odločbe o prehodu delavca - invalida k drugemu delodajalcu ni presojalo na podlagi določb 140. čl. ZPIZ, ki določa, da mora delodajalec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo (torej delovnemu invalidu II. in III. kategorije) zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca zanj nima dela. Zmotno je štelo, da bi tožena stranka morala izvesti postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.