ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodbe
Če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe še vedno dvomi v dokazanost alibija, zaradi katerega je izdalo oprostilno sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. čl. ZKP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da sta se direktorja obeh družb dogovorila, da bo zaradi nastalih likvidnostnih težav, dolžnik lahko poravnal dolg v več obrokih do konca leta 1999. Trdil je tudi, da se je dogovora držal in da je vplačal obrok v višini 100.000,00 SIT, ter tako poravnal del dolga. V zvezi z zatrjevanim dogovorom je dolžnik predlagal dokaz z zaslišanjem direktorjev, glede delnega plačila pa je predložil potrdilo o plačilu 100.000,00 SIT. Ker iz ugovornih trditev izhaja, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, dolžnik pa je v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču predložil tudi ustrezen dokaz (zaslišanje direktorjev strank), je ugovor obrazložen.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2, 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1, 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Spor s področja zdravstvenega zavarovanja v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem je sicer lahko premoženjskopravni; vendar ga zgolj to še ne uvršča pod pristojnost t.i. rednih sodišč po splošnem kriteriju iz določb 30. oz. 32. člena ZPP (glej tudi 1. člen istega zakona), temveč je treba upoštevati specialno določbo druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, po kateri je za take spore vselej pristojno socialno sodišče oz. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZIZ člen 15, 38, 38/1, 38/2, 15, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
predujem - nedovoljena pritožba
Zoper sklep o določitvi višine predujma za stroške izvršitelja dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je zato njegova pritožba zoper tak sklep nedovoljena.
Iz določbe 3. odstavka 20. člena SZ izhaja, da je na prodajalcu dokazno breme, da dokaže, da je predkupni upravičenec izvedel za pogodbo več kot 30 dni pred tem, ko je vložil tožbo.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog zagovornice obtoženca, naj se neposredno zasliši izvedenec daktiloskopske stroke, saj sta pred danim predlogom obtoženec in njegova zagovornica strinjala, da se mnenje izvedenca prebere, saj nanj nista imela nikakršnih pripomb ter je zagovornica celo pripomnila, da je mnenje popolno in izčrpno. Ker tako ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst.
371. čl. ZKP je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.
Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
Beseda "je trmast" ne vsebuje objektivnega pogoja za razžalitev, čeprav je zasebni tožilec zatrjeval osebno prizadetost in ponižanje. Zato kaznivo dejanje razžalitve po 1. odst. 169. čl. KZ ni moglo biti storjeno.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - stroški
Pogrebni stroški in stroški postavitve spomenika so dolg zapuščine, saj gre za obveznosti, ki so nastale šele po uvedbi dedovanja. ZD o dolgovih zapuščine ne govori. Uporabljajo se pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika.
ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZIP člen 5, 5/1, 5, 5/1.
nedopustnost izvršbe
Napotitveni sklep izvršilnega sodišča namreč predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, sicer tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kakršno brez napotitvenega sklepa vlaga tožnik, ni dovoljena, kot popolnoma pravilno razloguje tudi prvostopno sodišče. Prav tako ima prav, ko zaključi, da se v primeru vložitve takšne tožbe, kot je obravnavana, ugotovitveni interes oziroma pravno korist v pomenu 2. odst. 187. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP/77) lahko izkaže izključno z napotitvenim sklepom izvršilnega sodišča po 1. odst. 54. člena ZIP. Zatrjevani tožnikov interes je, pravno gledano, lahko le dejanski, ne pa pravni v pomenu 2. odst. 187. člena ZPP/77.
Če tožena stranka med pravdo izpolni glavno terjatev tožeči stranki, tožeča stranka pa tožbo glede te terjatve umakne in vztraja pri povrnitvi pravdnih stroškov, se ti odmerijo po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP v breme tožene stranke.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitve izvršbe
Za terjatve iz naslova zakonite preživnine morajo biti v sklepu o izvršbi navedene omejitve, ki so določene v 2. tč. 1. odst. 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Določba 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ (o omejitvah izvršbe na 2/3 plače) z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 ni bila razveljavljena niti ni bilo zadržano njeno izvajanje. Zato se ta določba uporablja še naprej oziroma vse dotlej, dokler zakonodajalec njene vsebine ne uskladi z zahtevami iz odločbe ustavnega sodišča.