Če je tožnik - policist - v času začasne napotitve prebival doma oz. se je vsakodnevno od svojega doma vozil na delovno mesto, na katero je bil začasno razporejen, ni upravičen do dnevnice oz. razlike med terenskim dodatkom in dnevnico, ker mu pripada dnevnica le v primeru, če v času začasne napotitve prebiva izven kraja stalnega prebivališča.
ZPP (1977) člen 154, 211, 282, 282/1, 154, 211, 282, 282/1. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2. SKPG člen 23, 23/4, 41, 41/7.
sodno varstvo pravic - prekluzivni rok - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. ZTPDR v prvem odstavku 83. člena določa, da ima delavec pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču v nadaljnih 15 dneh, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa v organizaciji, ali če ta organ ne odloči v 30 dneh od od izvršitve zahteve oz. ugovora. Da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno paziti na navedeni rok za vložitev tožbe, je razvidno iz določbe 1. odstavka 282. člena ZPP/77, ki določa, da predsednik senata po predhodnem preskusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.
ZIZ člen 38, 289, 38, 289. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - predujem
Sodišče prve stopnje je s predujmom zahtevalo od upnika tudi plačilo za opravo druge dražbe, čeprav ni gotovo, da bo ta sploh potrebna, in tako napačno uporabilo določilo 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Pritožba pravilno opozarja na to, da upnik ni dolžan že na začetku izvršbe plačati tudi stroške za drugo javno dražbo, saj ni gotovo, da se bo opravila.
Sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, ker pa tožeča stranka ni zahtevala izdaje dopolnilne sodbe se šteje, da je v tem delu (o katerem ni bilo odločeno) tožbo umaknila.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZOR člen 446, 446/5, 453, 453/3, 446, 446/5, 453, 453/3.
prevzem dolga - pasivna legitimacija - plačilo razlike plače - privolitev oškodovanca
Delodajalec je pasivno legitimiran v individualnem delovnem sporu za plačilo razlike v plači, za obdobje, v katerem je bil tožnik njegov delavec. Prevzem dolga s strani druge pravne osebe na pasivno legitimacijo v individualnem delovnem sporu vpliva, če delavec v tak prevzem ni privolil.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 166, 166/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZDR člen 135, 135.
pogodba o zaposlitvi
Presoja zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva, zato se takšna tožba zavrže. Delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi le v skladu s 135. členu ZDR, če gre za prvo pogodbo o zaposlitvi po uveljavitvi ZDR iz leta 1990.
ZPP (1977) člen 116, 368, 116, 368. ZOR člen 61, 111, 117, 61, 111, 117. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 73, 73/2, 83, 83/2, 73, 73/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delavca - procesna predpostavka - predhodni postopek pri delodajalcu
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem.
V določilu 2. odstavka 73. člena ZTPDR ni izrecno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, zato ni dopustno zavreči tožbe, ki jo delodajalec vloži pred iztekom treh mesecev, v katerih ima delavec možnost škodo poravnati.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 105, 18, 18/1, 105. ZTPDR člen 80, 83, 83/2, 80, 83, 83/2.
transformacija delovnega razmerja - delodajalec
Do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, v primeru, ko delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, pride po samem zakonu - z določbo 18. člena ZDR je sankcionirano nepravilno ravnanje delodajalca, ki je delavcu dopustil delo po izteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, zato ni pomembno, kakšna je bila volja delodajalca s tem v zvezi (ali ima namen obdržati delavca v delovnem razmerju za nedoločen čas).
V primeru, če je temeljni izločilni kriterij in vrstni red kriterijev za ohranitev zaposlitve v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev v panožni kolektivni pogodbi drugačen, kot v 13. čl. SKPG, je pri presoji zakonitosti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev treba upoštevati določbe panožne kolektivne pogodbe.
Toženi stranki sta lahko pasivno legitimirani in solidarno odškodninsko odgovorni le, če sta obe pravni naslednici prvotnega udeleženca, zoper katerega je predlagatelj začel spor.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - dokazi in izvajanje dokazov - listina - priča
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (nestrokovno popravilo, reklamacija, pobotni ugovor), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje prič in strank), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl.
ZIZ.
Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe nad dolžnikom ni več tekel postopek prisilne poravnave, zato določilo prvega odst. 36. čl. ZPPSL ni moglo biti podlaga za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1, 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1.
nadaljevanje izvršbe - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Določba 4. odst. 27. čl. ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod, nujna na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe v smislu 3. poglavja ZFPPod. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je povsem nepomembno, ali so družbeniki kakor koli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
Tožbo je treba toženi stranki vročiti v odgovor in ji s tem dati možnost, da odgovori nanjo (člen 277. - 292. ZPP), predlog za izdajo naloga (za izpraznitev prostorov) pa se vroči toženi stranki šele hkrati z izdanim nalogom (448 člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZPSPP, Ur. l. RS, št. 18/74 in 34/88). Vročitev predloga za izdajo izpraznitvenega naloga toženi stranki, ne da bi bil hkrati vročen tudi izdan sodni nalog, zanjo po zakonu nima nobenih pravnih posledic. Zato tudi ni ovire, da ne bi tožeča stranka brez soglasja tožene stranke vse dotlej, dokler izpraznitveni nalog ni izdan, kakorkoli spreminjala svoj predlog za izdajo izpraznitvenega naloga. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih se uporablja le za najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ne pa tudi za razmerje, ki izvirajo iz leasing pogodb.
ZPIZ člen 312. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/1, 21, 21/3.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska osnova - delo prek delovnega časa - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Le delo preko polnega delovnega časa, uvedeno izjemoma, zaradi nastopa nepredvidljivih in kratkotrajnih okoliščin, ki se mu delovna organizacija niti z uporabo ustreznih organizacijskih ukrepov (smotrna organizacija in delitev dela, ustrezna razporeditev delovnega časa, uvajanje novih delavcev) ne more izogniti, je uvedeno v skladu z delovnopravnimi normami in se šteje kot poseben delovni pogoj. Le plača, izplačana za tako delo, se všteje v pokojninsko osnovo.
S pogodbo je bilo dovorjeno, da nastane obveznost plačila za opravljene storitve za celoten pogodbeni znesek situacije, če naročnik situaciji ne ugovarja v roku 5 dni. Naročnik izstavljeni situaciji - računu ni ugovarjal v pogodbeno dogovorjenem roku, zato je nastala obveznost plačila za celoten znesek računa.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da sta z upnico dosegla dogovor o drugačnem načinu poravnave njenih obveznost, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnica namreč ne pove niti kdaj sta z upnikom takšen dogovor sklenila niti na kakšen način naj bi dolžnica dolg poravnala in ne do kdaj.
Trajanje postopka - dve leti in pol ni dolgo in ga je mogoče primerjati s trajanjem v evropskih deželah. Ni razlogov, da se čakanje na satisfakcijo upošteva pri višini odškodnine, ki je bila odmerjena po razmerah ob sojenju, tako je bil ob določanju višine pravične odškodnine zajet tudi čas od nastanka škode do izdaje sodbe.
Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.
Niti ni pomembno, ali naj bi med strankama obstajalo kreditno ali posojilno razmerje, temveč je bistveno, da ni dolžna tožena stranka dokazati razloga za prejem spornih sredstev, temveč je tožeča stranka, ki je svoj tožbeni zahtevek ves čas pravde temeljila na kreditni oz. posojilni pogodbi, dolžna dokazati obstoj takšne pogodbe.