Pri dogovoru med pravdnima strankama, da tožnica za toženko za 6%-no provizijo izvrši denarno nakazilo v tujino, gre za pogodbo o naročilu po 749. členu ZOR, zaradi česar veljajo zanjo določila o 5-letnem zastralnem roku po 371. členu, ne pa 3-letni zastralni rok po 374. členu ZOR.
Toženi stranki sta lahko pasivno legitimirani in solidarno odškodninsko odgovorni le, če sta obe pravni naslednici prvotnega udeleženca, zoper katerega je predlagatelj začel spor.
ZPIZ člen 56, 56-2, 152, 152/3, 153, 153/1, 153/1-2, 321, 321/2. ZDSS člen 7, 9. ZPP (1977) člen 368.
pravica do invalidnine - telesna okvara - delovna doba - pokojninska doba
Čeprav je pri tožniku podana telesna okvara v višini 50 % kot posledica bolezni, ne izpolnjuje pogojev do invalidnine, če skladno z določbo 2. alinee 1. odstavka 153. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 - 54/98) ne izpolnjuje pogoja glede delovne dobe - tožnik ima le 1 leto in 28 dni pokojninske dobe, kar ne predstavlja 1/3 delovnih let po 2. alinei 56. člena zakona. Pravno podlago za ugotovitev telesne okvare in invalidnosti določa po 2. odstavku 321. člena ZPIZ, v zvezi z 3. odstavkom 152. člena ZPIZ, Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 28/83 in 66/89). Zdravstvena stanja, ki predstavljajo telesno okvaro, so v sporazumu navedena taksativno in jih ni mogoče širiti na primere, ki v njem niso zajeti.
ZPP (1977) člen 472/1, 472/1. ZPP člen 463/1, 463/1.
arbitraža
Če število arbitrov v arbitražnem dogovoru ni liho, je tak dogovor ničen. To lahko ugotovi sodišče v pravdnem postopku po tožbi tožeče stranke samo in ni potrebna posebna tožba na ničnost arbitražnega dogovora.
Vsako obolenje še ni poklicna bolezen. Po določbi 32. in 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1992) se štejejo za poklicna obolenja le tista, ki so kot takšna določena v Samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 38/83).
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe nad dolžnikom ni več tekel postopek prisilne poravnave, zato določilo prvega odst. 36. čl. ZPPSL ni moglo biti podlaga za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.
ZIZ člen 7, 38, 38/2, 7, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški izvršbe - predujem za izvršilne stroške
Sodišče je naložilo upniku založitev minimalnega zneska predujma za izvršiteljske stroške v skladu z 11. čl. Pravilnika, zato je odločitev pravilna.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskem sporu lahko pravdna stranka s pritožbo uspešno uveljavi nova dejstva in dokaze samo, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.
Z nastankom razlogov iz 1. odst. 137. člena ZOR je za toženo stranko ugasnila obveznost vrniti prejeta denarna sredstva, nastala pa je obveznost vrnitve pridobljenega po pravilih o neupravičeni pridobitvi, to je vrednost, ki predstavlja povečanje njenega premoženja na podlagi podlage, ki je kasneje odpadla.
Niti ni pomembno, ali naj bi med strankama obstajalo kreditno ali posojilno razmerje, temveč je bistveno, da ni dolžna tožena stranka dokazati razloga za prejem spornih sredstev, temveč je tožeča stranka, ki je svoj tožbeni zahtevek ves čas pravde temeljila na kreditni oz. posojilni pogodbi, dolžna dokazati obstoj takšne pogodbe.
Tožeča stranka je na podlagi revizijskega poročila in na njegovi podlagi vzpostavitve terjatve do tožene stranke od nje zahtevala plačilo terjatve. Postavila je zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku 5 let od takrat, ko je upnik imel možnost zahtevati njeno izpolnitev, to je od takrat, ko je nekaj neupravičeno izpolnil (plačilo s pogodbo dogovorjene, a neopravljene storitve). Tudi če ima soglasje tožeče stranke z revizijskim organom, da je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala, zaradi česar je treba v knjigovodstvu izvršiti zahtevano uskladitev, naravo poravnave med revizijskim organom in tožečo stranko, taka poravnava ne učinkuje za toženo stranko (ki se revizijskega postopka ni imela možnosti udeležiti) tako, da bi terjatev do nje postala judikatna terjatev, ki bi zastarala v 10 letih.
Če se je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delodajalec zavezal, da bo delavki dokupil manjkajočo delovno dobo ter ji obenem izplačal razliko do pripadajoče odpravnine po 36.f členu ZDR, je delavka upravičena do vtoževane razlike v odpravnini, kljub določbi 3. odstavka 36.f člena ZDR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPIZ člen 312. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/1, 21, 21/3.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska osnova - delo prek delovnega časa - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Le delo preko polnega delovnega časa, uvedeno izjemoma, zaradi nastopa nepredvidljivih in kratkotrajnih okoliščin, ki se mu delovna organizacija niti z uporabo ustreznih organizacijskih ukrepov (smotrna organizacija in delitev dela, ustrezna razporeditev delovnega časa, uvajanje novih delavcev) ne more izogniti, je uvedeno v skladu z delovnopravnimi normami in se šteje kot poseben delovni pogoj. Le plača, izplačana za tako delo, se všteje v pokojninsko osnovo.
Predlogu za izvršbo je upnik priložil obračun obresti, v katerem so računi, na katere se navedeni obračun nanaša, identificirani s številko. Poleg tega so iz obračuna, glede vsakega računa posebej, razvidna tudi obdobja na katera se obračun obresti nanaša. Navedeni obračun obresti je kot verodostojno listino, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, prejel tudi dolžnik. Dolžnik bi na podlagi obračuna in potrdil o plačilih (saj je dokazno breme plačila na njem), lahko preveril ali je upnik upošteval "pravilne plačilne roke". Zato ugovorne navedbe, da ne razpolaga z "vsemi" računi in da zato ne more preveriti, ali je izračun pravilen, niso pravno pomembne.
ZIZ člen 89, 89/3, 89, 89/3. ZPP člen 110, 153, 153/3, 110, 153, 153/3.
cenitev - predujem - dokazovanje
Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.