pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Da gre za ločeni gospodinjstvi v isti hiši, kar že samo po sebi pomeni manjšo stopnjo komunikacije, med strankama pa tudi ne prihaja do hujših prepirov, temveč gre v večji meri le za ohladitev odnosov med njima, vendar ne v tolikšni meri, da bi to vplivalo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti toženca do tožnice.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Zatrjevano plačilo bi sicer privedlo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik te ugovorne navedbe, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Neplačevitost njegovih dolžnikov (kupcev), na katero se v ugovoru sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, s katerim bi dolžnik obrazloženo oporekal obstoju upnikove terjatve. Zato je ugovor neobrazložen.
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane in mogoče dokaze ob izreku obsodilne sodbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ, pa se oprlo le na tisti del obremenilnih trditev priče, za katero je sicer samo ugotovilo, da glede vseh ostalih okoliščin ne govori resnice, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev zaključilo, da ni dovolj dokazov za očitek v obtožnem aktu ter je zato obdolženca iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
Bistvena lastnost delnice je možnost hitrega in učinkovitega prenosa premoženjskih pravic. Prosta prenosljivost delnic je zato pravilo, ki naj omogoči hitro cirkulacijo pravic iz delnic, in ga mimo zakonsko dopustne izjeme (vinkulacija imenskih delnic - primerjaj 2. odstavek 233. člena ZGD), s statutarnimi določbami ni mogoče omejevati.
Dejstva, na katera opira tožnik tožbeni zahtevek, morajo biti jasno in nedvoumno navedena. Biti morajo taka, da bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi se v pravdi izkazala za resnična.
V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo.
Kadar višje sodišče o utemeljenosti ugovora ne more presoditi, ker je treba razčistiti še kakšna dejanska vprašanja, takrat sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru.
Če je pri kakšni deljeni obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Predlog na izvršbo, ki ne vsebuje sredstva in predmeta izvršbe je nepopolen in na podlagi takega predloga sodišče ne sme dovoliti izvršbe.
Kadar tožeča stranka umakne tožbo zoper enega izmed sospornikov na strani tožene stranke in je ta uveljavljal povrnitev pravdnih stroškov za odgovor na tožbo, katerega je vložil sam, mu je tožeča stranka dolžna povrniti vse potrebne stroške zanj, ne pa le v deležu, ki bi v primeru skupne vloge odpadel na vsakega od sospornikov.
Dovolitev izvršbe na podlagi in v obsegu le delno pravnomočne sodbe ni ugovorni razlog, ne glede na morebitno možnost kasnejše revizijske spremembe celotne sodbe.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Tudi za postopek zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičnini veljajo določbe, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva pa morajo biti predloženi dokazi.
S trditvijo, da polagalcu ploščic ni dala navodila, da sme prevzeti ploščice druge nianse in da ploščic ne bi naročila, če bi vedela, da tožeča stranka ne razpolaga z zadostno količino ploščic enake nianse, tožena stranka smiselno uveljavlja prekoračitev pooblastil njenega zastopnika, ki je kljub opozorilu tožeče stranke, da je del ploščic druge nianse, pogodbo s tako dogovorjeno izpolnitvijo sklenil. Vendar tožena stranka ne ugovarja dejstvu, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena, pač pa uveljavlja jamčevalne zahtevke iz 488. člena ZOR (znižanje kupnine in povračilo škode zaradi nepravilne izpolnitve). Uveljavljanje teh zahtevkov pa predpostavlja, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena. Glede na to, da je bila pogodba sklenjena, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, za nakup ploščic delno druge nianse, o napakah izpolnitve niti ni moč govoriti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru trdi, da ni prejel obrestnega računa, vendar njegova trditev ni pravno pomembna. Upniku pripadajo obresti, v primeru, kadar dolžnik s plačilom denarne obveznosti zamudi, že na podlagi zakona. Zato upnik posebnega računa za njihovo plačilo dolžniku ni dolžan izstaviti. Ker dolžnik v ugovoru ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi svoj ugovor utemeljil, je njegov ugovor neobrazložen.
Glede na ugotovitve izvedenca, da odmera zemljišča v naravi po sodni poravnavi ni več možna, nadomestnega dejanja ni moč opraviti zaradi nedoločljivosti obsega izpolnitve.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo dnenarne terajtve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 87.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.
Izvršljivost notarskega zapisa se v zemljiški knjigi vpiše na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, zato ni potreben poseben sklep izvršilnega sodišča.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je poleg višine osebnega dohodka treba upoštevati tudi dejstvo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine.
Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerimi mu je naloženo plačilo terjatve, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje v pravdnem postopku.