ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - škoda
Dejanja S.M. ni mogoče opredeliti kot ravnanja, ki bi bilo v okviru njegovih oziroma ne gre za ravnanje, ki bi sodilo v področje njegovega dela, četudi je prišlo do prepira med njima zaradi uporabe parkirnega prostora, namenjenega za dežurnega voznika.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
Iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da gre za odpoved kreditne pogodbe št. 23/93 o dolgoročnem kreditu v višini 300.000 DEM, sklenjeni med pravdnima strankama dne 24.12.1993, zaradi odpovedi navedene pogodbe pa je dne 1.2.1998 zapadel v plačilo celotni kredit. Navedeno pomeni, da v plačilo niso zapadle le neplačane anuitete glavnice do 1.2.1998, pač pa tudi tiste anuitete, ki po (razdrti) pogodbi segajo v čas od 1.2.1998 do 1.2.1999. Materialnopravno napačno je zato izhodišče pritožnika, da je tožena stranka upravičena le do plačila glavnice s pripadajočimi obrestmi, zapadle do razdrtja pogodbe 1.2.1998.
Ker sodišče ni ugotavljalo, kaj pomenijo plačila po računih oziroma ali je strošek za upravnika sestavni del računa, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, je podano nasprotje med listinami in ugotovitvami o odločilnih dejstvih. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da upnik ni odvažal odpadkov, ker družba ne posluje in jih torej nima oz. ji ne nastajajo, je dolžnik zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Dolžnikov ugovor je tako moč šteti za obrazložen.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-2, 102, 102/1, 102/1-2.
izterjava preživnine - omejitev izvršbe
Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.
Tožniku gre za prestane bolečine in sicer 5 dni hudih bolečin, 25 dni neprestanih srednjih bolečin in 27 dni neprestanih lahkih bolečin ter občasne lažje bolečine v desnem komolcu, ki jih bo občutil pri večjih fizičnih obremenitvah tudi v bodoče, odškodnina v znesku 500.000,00 SIT, ob tem, da je bil 6 dni hospitaliziran, operiran v lokalni anasteziji in nosil 6 dni mavčevo longeto, imel fizioterapijo, ki je trajala 38 dni, bil 24 krat rentgeniziran in 3 x na zdravniških pregledih in v staležu skupaj 38 dni. Za primarni strah ob padcu s strehe stanovanjske hiše in za strah za izid zdravljenja do zaključka zdravljenja, gre odškodnina 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi omejenega iztega v desnem komolcu lažje stopnje za 10 stopinj, zaradi česar pa je tožnik bil še nadalje sposoben za delo gradbenega delavca, zaradi katerega pa ni več sposoben zaradi svoje bolezni, gre odškodnina v višini 400.000,00 SIT, ob upoštevanju, da je zaradi tega moral opustiti rekreativno igranje košarke in je pri domačih opravilih delno omejen ob svoji starosti 25 let.
ob ugotovitvi, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sta pa tožnika, ki uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki prosita za oprostitev sodnih taks študenta, ki ju preživljajo starši z dohodki cca 82.500,00 oziroma 77.600,00 SIT na družinskega člana so podani pogoji za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe v tej zadevi.
Dovolitev izvršbe na podlagi in v obsegu le delno pravnomočne sodbe ni ugovorni razlog, ne glede na morebitno možnost kasnejše revizijske spremembe celotne sodbe.
Oprostitev plačila stroškov postopka ureja 168. čl. ZPP, kar je lahko oprostitev plačila stroškov postopka, ki obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (1. in 2. odst.), ali pa samo oprostitev plačila sodnih taks (3. odst.). Resda po ZST sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, vendar pa velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1.odst. 14. čl. ZST). Nepravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da je predlagateljičin predlog, vložen po vložitvi predloga, s katerim se je postopek začel, prepozen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev - odločilna dejstva
Če stranka zatrjuje dejstvo, ki je za zadevo odločilnega pomena, sodišče pa se o tem sploh ne izjasni, je podana bistvena kršitev iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.
Za izpodbojno pravno dejanje nadomestne izpolnitve v smislu 308. člena ZOR gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje prej nastale terjatve. V obravnavani situaciji pa tožena stranka po sklenjeni pogodbi o odkupu terjatev z dne 21.3.1996 še ni imela svojih terjatev do tožeče stranke (stečajnega dolžnika), pač pa je bila z navedeno pogodbo vzpostavljena zgolj terjatev na plačilo kupnine tožeče stranke (bodočega stečajnega dolžnika) zoper toženo stranko. Tožena stranka po tej pogodbi je bila dolžnik in ne upnik (primerjaj še 1. točko 4. odstavka 125. člena ZPPSL).
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je poleg višine osebnega dohodka treba upoštevati tudi dejstvo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine.
SZ člen 145, 145/2, 145, 145/2. ZSG člen 46, 46/2, 46, 46/2.
pooblaščenec - sklenitev pogodbe
Pogodba sklenjena s pooblaščeno organizacijo, ostane v veljavi tudi po uveljavitvi SZ, dokler lastniki stanovanj ne sklenejo pogodbe o upravljanju v skladu s tem zakonom.
Dejstva, na katera opira tožnik tožbeni zahtevek, morajo biti jasno in nedvoumno navedena. Biti morajo taka, da bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi se v pravdi izkazala za resnična.
Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu navedenem v registru (3. odst. 139. čl. ZPP), če mu na ta naslov pisanja ni mogoče vročiti pa se opravi nadomestna vročitev po 141. čl. ZPP s tem, da se mu ustrezna obvestila puščajo na njegovem naslovu (4. odst. 141. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je upnika pozvalo, da popravita naslov dolžnika, ker naj bi po ugotovitvi sodnega kurirja ne obstajal več. Iz podatkov sodnega registra, ki so javni, je razvidno, da dolžnik obstoji, sedež pa ima registriran na naslovu, ki sta ga označila upnika. To pa pomeni, da ni bilo podlage niti za pozivanje upnikov na popravo naslova dolžnikov niti za zavrženje njihovega predloga kot nepopolnega. S takim ravnanjem je izvršilno sodišče upnikoma odvzelo možnost obravnavanja njunega predloga pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
ZOR člen 51, 52, 100, 51, 52, 100. SZ člen 41, 41.
najemna pogodba - obvezne sestavine - najemnina
Vzajemnost oziroma obstoj protiizpolnitve v nekem objektivnem ekonomskem merilu ni nujen element stanovanjske najemne pogodbe. To izhaja že iz dejstva, da obstajajo različne vrste najemnih stanovanj (prim. 2. odst. 4. čl. SZ). Iz opredelitve vrste najemnega stanovanja kot neprofitnega je že razviden njegov objektivni - z zakonom predvideni namen, ki je drugačen kot pri profitnih stanovanjih (pridobivanje profita lastnika). Nedvomno pa je šlo za povečanje koristi nasprotne stranke brez ekvivalentne nasprotne koristi. Takšna podlaga pogodbene obveznosti je dopustna (51. čl. ZOR) in zato pogodba ni nična (52. čl. ZOR). Tudi določilo 41. čl. SZ, ki med drugim kot nujno sestavino najemne pogodbe določa način in roke plačevanja ter višino najemnine, pripelje do enakega materialopravnega zaključka. Glede na načelno svobodo urejanja obligacijskih razmerij (10. čl. ZOR) ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi "brezplačen" najem stanovanja oziroma najem stanovanja, ki njegovemu lastniku ne prinaša dobička.