Ker je bila tožba vložena v času veljavnosti ZPP/77, sodišče prve stopnje ne more uporabiti 4. odst. 180. čl. ZPP/99 in šteti, da je tožba umaknjena, ker tožnik takse ni plačal.
Konvencija MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu pravice do sindikalnega organiziranja člen 2. Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah člen 23, 23-4. URS člen 76. ZTPDR člen 4, 4/1, 89. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 360, 360/1. ZDSS člen 14, 14/1, 41, 41/1, 52, 57, 57/4. SKPG-97 člen 61. ZRS člen 2, 3, 6, 9, 10, 10/3.
kolektivni delovni spor - priznanje reprezentativnosti sindikata
Če delodajalec zavrne zahtevo sindikata po priznanju reprezentativnosti, lahko sodišče, če ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji, razveljavi odločitev delodajalca in samo prizna sindikatu status reprezentativnosti.
izbris iz sodnega registra - ugovor - rok za ugovor - prepozen ugovor
Če je bil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra zavržen kot prepozen, registrskemu sodišču ni treba navajati vsebinskih razlogov za izbris, saj je le-ta zakonska posledica prepoznega ugovora.
Če sodiče v odškodninskem sporu navede le to, katere cestnoprometne predpise je udeleženec prekršil, ne pa tudi tega, v čem so te kršitve prispevale k nastanku škodnega dogodka, potem sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v tem primeru o vzročni zvezi kot sestavini odškodninske obveznosti.
ZOR člen 200, 200/1, 200, 200/1. URS člen 34, 35, 38, 39, 34, 35, 38, 39.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev časti in dobrega imena - varstvo osebnih podatkov
Z objavo seznama v časopisu je tožena stranka kršila pravice tožnikov do osebnega dostojanstva, zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Sklicevanje tožene stranke na pravico do svobode izražanja in javnega obveščanja v tem primeru ni utemejeno, ker je ta pravica zaradi poseganja v druge človekove pravice omejena.
Prenehanje dejavnosti zasebnega delodajalca ne pomeni avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja, saj je zasebni delodajalec lahko zavezan delavcu tudi še naprej v svojstvu fizične osebe, če je nezakonito izvedel postopek prenehanja delovnega razmerja.
Dolžnik v ugovoru zatjuje, da ni izdal nobene naročilnice niti podpisal pogodbe, na podlagi katere bi mu upnik lahko zaračunal stroške, smiselno torej da z upnikom ni v poslovnem razmerju. S temi dejstvi je nasprotoval izvršbi. Negativnega dejstva pa dolžnik ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da med upnikom in dolžnikom obstoji poslovno razmerje, mora dokazati upnik.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
ZOR člen 200, 204, 200, 204. ZPP člen 205, 205-1, 324, 324/2, 205, 205-1, 324, 324/2.
smrt stranke - negmotna škoda - višina odškodnine za negmotno škodo
Pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po stanju na dan zadnje glavne obravnave, zato smrt oškodovanca - tožnika - med pritožbenim postopkom ne vpliva na odločitev pritožbenega sodišča.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko dvorišča pred hišo nasprotnega udeleženca s trditvijo, da si je na parceli zgradil garažo in potrebuje pot preko sosedove parcele, da mu ne bo potrebno več puščati vozila ob cesti. Nemožnost parkiranja vozila pred svojo hišo (garaža je po ugotovitvah izvedenca premajhna) pa ne predstavlja razlogov iz 140. člena ZNP, saj takšno parkiranje ni nujno za redno izkoriščanje nepremičnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
absolutna kršitev postopka - sodba na podlagi odpovedi - spor majhne vrednosti
Predpostavka za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po tem določilu je (med drugim), da je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo "v redu povabljena". Kaj pomeni besedilo "v redu povabljena", pa je razvidno iz 2. odst. 280. čl. ZPP (v zvezi s 442. čl. ZPP), ki opredeljuje čas, ki mora biti na voljo stranki med prejemom vabila za narok in datumom naroka.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 9, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111.
pritožba - pravočasnost
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v izvršilnem postopku smiselno uporabiti na podlagi 15. čl. ZIZ, ne določa, da bi se v rok, določen po dnevih, ne štela nedelja (prim. 111. čl. ZPP). Sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, so za štetje roka pomembni le, če se rok izteče na tak dan.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.