izbris iz sodnega registra - ugovor - rok za ugovor - prepozen ugovor
Če je bil ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra zavržen kot prepozen, registrskemu sodišču ni treba navajati vsebinskih razlogov za izbris, saj je le-ta zakonska posledica prepoznega ugovora.
Konvencija MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu pravice do sindikalnega organiziranja člen 2. Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah člen 23, 23-4. URS člen 76. ZTPDR člen 4, 4/1, 89. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 360, 360/1. ZDSS člen 14, 14/1, 41, 41/1, 52, 57, 57/4. SKPG-97 člen 61. ZRS člen 2, 3, 6, 9, 10, 10/3.
kolektivni delovni spor - priznanje reprezentativnosti sindikata
Če delodajalec zavrne zahtevo sindikata po priznanju reprezentativnosti, lahko sodišče, če ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji, razveljavi odločitev delodajalca in samo prizna sindikatu status reprezentativnosti.
Ker kupec ni doplačal manjkajočega dela kupnine, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je prodajo razveljavilo in določilo novo prodajo. Odredba o doplačilu kupnine ni sklep, proti kateremu bi bil kupec pravno sredstvo.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDS člen 67, 67/1, 67/2, 67, 67/1, 67/2.
plača - razporeditev
Tožnik, ki je prešel na delo k toženi stranki - davčni upravi iz APPNI (SDK), ni mogel ohraniti enake plače po določbi 2. odstavka 67. člena zakona o davčni službi, saj je bil na novo delovno mesto inšpektorja III. razporejen skladno s sistemizacjio delovnih mest, ki jo je tožena stranka sprejela še pred tožnikovo zaposlitvijo.
Sodišče prve stopnje je dolžnika kot taksnega zavezanca z dopisom z dne 3.1.2000 (na listovni štev. 49) pozvalo, da predlog za oprostitev sodnih taks dopolni v skladu s 3. odst. 13. člena ZST in ga pri tem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru predlog zavrglo. Dolžnik ni oseba, ki bi bila vešča prava, zato se zdi mogoče, da se je dolžniku ob takem pozivu (z dopisom), zdelo dovolj predložiti Potrdilo o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah od dohodka iz kmetijstva, ki ga je izdal DURS. Dolžnik zgolj na podlagi citiranega zakonskega določila (13. člen ZST) ne more vedeti, da predložena dokazila ne zadostujejo. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse napačna.
ZGJS člen 73, 73/5, 73/6, 73, 73/5, 73/6. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 33, 33/1, 33/2. ZZLPPO člen 2, 8, 2, 8. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
družbeni kapital - kapitalska družba
Prehod družbenega kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe je odvisen od predhodne ocenitve vrednosti deleža družbenega kapitala v premoženju družbenega podjetja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine mora biti glede celotne terjatve obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pritožbenih navedb, da iz računov ni razvidno, na koga se nanašajo stroški reprezentance oz. restavracije, dolžnik v ugovoru ni podal, čeprav so mu bili sporni računi predloženi, zato jih sedaj ni mogoče več upoštevati, saj ne gre za ugovor po izteku roka.
Odločba postane pravnomočna, ko je pritožba zavrnjena ali ko se proti njej več ni mogoče pritožiti. Če je bila pritožba vložena le zoper en del odločbe, postane ta v ostalem delu pravnomočna po izteku pritožbenega roka.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
ZSReg v 8. točki 4. člena določa, da se pri subjektih vpisa vpisuje v zvezi s osebami pooblaščenimi za zastopanje tudi datum prenehanja pooblastila za zastopanje. Ker gre za deklaratoren vpis dejstva, ki se je že zgodilo, vpis prenehanja pooblastila zastopniku ni pogojevan z vpisom novega zastopnika oz. podelitve pooblastil novemu zastopniku.
Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko dvorišča pred hišo nasprotnega udeleženca s trditvijo, da si je na parceli zgradil garažo in potrebuje pot preko sosedove parcele, da mu ne bo potrebno več puščati vozila ob cesti. Nemožnost parkiranja vozila pred svojo hišo (garaža je po ugotovitvah izvedenca premajhna) pa ne predstavlja razlogov iz 140. člena ZNP, saj takšno parkiranje ni nujno za redno izkoriščanje nepremičnine.
Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
Vdova po zapustniku ne glede na šibko socialno stanje ne more utemeljeno zahtevati povečanje dednega deleža, kadar deduje z dediči prvega dednega reda.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 9, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111.
pritožba - pravočasnost
Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v izvršilnem postopku smiselno uporabiti na podlagi 15. čl. ZIZ, ne določa, da bi se v rok, določen po dnevih, ne štela nedelja (prim. 111. čl. ZPP). Sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, so za štetje roka pomembni le, če se rok izteče na tak dan.