Golo dejstvo, da je eden od bivših zakoncev sam uporabljal nepremičnino, ki je skupno premoženje tudi drugega zakonca, ne predstavlja podlage za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine, v kolikor je zakonec prostovoljno zapustil skupno prebivališče, drugi od zakoncev pa mu uporabe nepremičnine ni onemogočal.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Zatrjevano plačilo bi sicer privedlo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik te ugovorne navedbe, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Neplačevitost njegovih dolžnikov (kupcev), na katero se v ugovoru sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, s katerim bi dolžnik obrazloženo oporekal obstoju upnikove terjatve. Zato je ugovor neobrazložen.
Kadar se tekom postopka zatrjuje, da ena izmed pravdnih strank ni pravdno sposobna, kljub temu, da ne predloži sodišču dokaza o odvzeti poslovni sposobnosti, je sodišče dolžno ugotoviti, ali je stranka dejansko pravdno sposobna ne glede na določbo 79. člena ZPP/77.
postopek za delitev stvari - solastniki kot nujni sosporniki
Če ima predlagatelj več stvari v solastnini z različnimi solastniki, se delitev opravi glede vsake solastninske skupnosti ločeno. Zato mora v predlogu opisati ločeno stvari, ki naj se delijo, podatke o solastnikih in velikost njihovih deležev. Nasprotni udeleženci, ki so v solastninskem razmerju le s predlagateljem, ne pa med seboj, niso niti formalni sosporniki, zato lahko sodišče loči postopke glede na posamezne solastninske skupnosti.
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane in mogoče dokaze ob izreku obsodilne sodbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ, pa se oprlo le na tisti del obremenilnih trditev priče, za katero je sicer samo ugotovilo, da glede vseh ostalih okoliščin ne govori resnice, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev zaključilo, da ni dovolj dokazov za očitek v obtožnem aktu ter je zato obdolženca iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
Po ZOR gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le, če je škoda nastala v pravno priznani obliki.
Elementi civilnega delikta morajo biti izpolnjeni kumulativno. Ker je sodišče ugotovilo, da tožniku škoda ni nastala se utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je ravnanje tožene stranke dopustno, vzročno zvezo in odgovornostjo tožene stranke.
Iz podatkov v spisu tako izhaja, da je upnik ravnal povsem v skladu s sklepom sodišča, to pa je na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega žiro računa, preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti. V zvezi z obvestilom Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, da sklepa o izvršbi ne more izvršiti, ker dolžnik z nazivom, kot je označen v sklepu, ne obstaja, bi moralo sodišče upnika, zaradi pomote pri oznaki dolžnika, pozvati k popravi.
Po odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja je bila prvotožena stranka dolžna tožeči stranki najete poslovne prostore izročiti v posest. Prvotožena stranka navedenih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovorna. Če je po sklenjeni najemni pogodbi poslovne prostore uporabljala (z morebitnim soglasjem prvotožene stranke) drugotožena stranka, to dejstvo za presojo poslovne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke ni relevantno.
Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu navedenem v registru (3. odst. 139. čl. ZPP), če mu na ta naslov pisanja ni mogoče vročiti pa se opravi nadomestna vročitev po 141. čl. ZPP s tem, da se mu ustrezna obvestila puščajo na njegovem naslovu (4. odst. 141. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je upnika pozvalo, da popravita naslov dolžnika, ker naj bi po ugotovitvi sodnega kurirja ne obstajal več. Iz podatkov sodnega registra, ki so javni, je razvidno, da dolžnik obstoji, sedež pa ima registriran na naslovu, ki sta ga označila upnika. To pa pomeni, da ni bilo podlage niti za pozivanje upnikov na popravo naslova dolžnikov niti za zavrženje njihovega predloga kot nepopolnega. S takim ravnanjem je izvršilno sodišče upnikoma odvzelo možnost obravnavanja njunega predloga pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Do nezgode je prišlo zaradi nasutega peska na cestišču v razmeroma ostrem ovinku, kjer ni bilo nobenega opozorila o delu na cesti ali nasutem pesku, torej tožniku ni mogoče očitati, da vožnje ni prilagodil cestišču in stanju na njem, če takega stanja sploh ni mogel pričakovati, ali dejstvu, da ni imel predpisanega dovoljenja za upravljanje kolesa z motorjem.
ZIZ člen 89, 89/3, 89, 89/3. ZPP člen 110, 153, 153/3, 110, 153, 153/3.
cenitev - predujem - dokazovanje
Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - račun
Dolžnik je v ugovoru zanikal, da bi bil z upnikom v poslovnem razmerju. S tem je navedel pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Računi imajo namreč v postopku, ki teče po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, zgolj pomen dokaza. Sami zase, kot enostranske listine izdajatelja (upnika) ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika (dolžnika). Ker dokazov v zvezi s trditvijo, da z upnikom ni v poslovnem razmerju, dolžnik po naravi stvari ne more predložiti, saj gre za t.i. negativno dejstvo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
Oprostitev plačila stroškov postopka ureja 168. čl. ZPP, kar je lahko oprostitev plačila stroškov postopka, ki obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (1. in 2. odst.), ali pa samo oprostitev plačila sodnih taks (3. odst.). Resda po ZST sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, vendar pa velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1.odst. 14. čl. ZST). Nepravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da je predlagateljičin predlog, vložen po vložitvi predloga, s katerim se je postopek začel, prepozen.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
Kadar višje sodišče o utemeljenosti ugovora ne more presoditi, ker je treba razčistiti še kakšna dejanska vprašanja, takrat sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
ZOR člen 51, 52, 100, 51, 52, 100. SZ člen 41, 41.
najemna pogodba - obvezne sestavine - najemnina
Vzajemnost oziroma obstoj protiizpolnitve v nekem objektivnem ekonomskem merilu ni nujen element stanovanjske najemne pogodbe. To izhaja že iz dejstva, da obstajajo različne vrste najemnih stanovanj (prim. 2. odst. 4. čl. SZ). Iz opredelitve vrste najemnega stanovanja kot neprofitnega je že razviden njegov objektivni - z zakonom predvideni namen, ki je drugačen kot pri profitnih stanovanjih (pridobivanje profita lastnika). Nedvomno pa je šlo za povečanje koristi nasprotne stranke brez ekvivalentne nasprotne koristi. Takšna podlaga pogodbene obveznosti je dopustna (51. čl. ZOR) in zato pogodba ni nična (52. čl. ZOR). Tudi določilo 41. čl. SZ, ki med drugim kot nujno sestavino najemne pogodbe določa način in roke plačevanja ter višino najemnine, pripelje do enakega materialopravnega zaključka. Glede na načelno svobodo urejanja obligacijskih razmerij (10. čl. ZOR) ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi "brezplačen" najem stanovanja oziroma najem stanovanja, ki njegovemu lastniku ne prinaša dobička.
ZOR člen 177, 177/3, 206, 206/3, 177, 177/3, 206, 206/3.
solidarna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost za živali
Če za škodo skupaj odgovarjata krivdno in objektivno odgovorni oškodovanec, odgovarja drugi oškodovancu za vso škodo, prvi pa solidarno z njim za delež škode, ki ga je on povzročil, če pa tega ni mogoče ugotoviti pa prav tako odgovarja solidarno in celotno škodo. Za živali njihov imetnik odgovarja krivdno z obrnjenim dokaznim bremenom.