Soglasje vsakega udeleženca verižne kompenzacije je šteti kot ponudbo ostalim udeležencem le-te za način prenehanja njihovih obveznosti. Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je po 2. odstavku 123. člena ZPPSL tudi ta, da ponudbe, ki jih je dal dolžnik, izgubijo veljavo z dnem začetka stečajnega postopka, če do dneva začetka tega postopka niso bile sprejete.
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ko zatrjuje, da za to terjatev ni dal hipotekarnega zavarovanja oziroma da ta pogodba ni sestavni del sporazuma. Upnica je sicer v odgovoru na ugovor nasprotovala tem navedbam, pri tem pa glede na navedena pogodbena določila ni razumljivo pojasnila, na kakšni podlagi je pogodba št. 16/94 z dne 2.2.1994 zgolj izvedbena pogodba, ki se nanaša na pogodbo z dne 10.8.1993, slednja pa je sestavni del sporazuma o zavarovanju terjatve. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je ugovor zastavnega dolžnika šteti za neutemeljenega.
Predlogu za izvršbo je upnik priložil obračun obresti, v katerem so računi, na katere se navedeni obračun nanaša, identificirani s številko. Poleg tega so iz obračuna, glede vsakega računa posebej, razvidna tudi obdobja na katera se obračun obresti nanaša. Navedeni obračun obresti je kot verodostojno listino, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, prejel tudi dolžnik. Dolžnik bi na podlagi obračuna in potrdil o plačilih (saj je dokazno breme plačila na njem), lahko preveril ali je upnik upošteval "pravilne plačilne roke". Zato ugovorne navedbe, da ne razpolaga z "vsemi" računi in da zato ne more preveriti, ali je izračun pravilen, niso pravno pomembne.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba, ne pa tudi posamezna stanovanja kot etažna lastnina, se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.
ZIZ člen 89, 89/3, 89, 89/3. ZPP člen 110, 153, 153/3, 110, 153, 153/3.
cenitev - predujem - dokazovanje
Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.
Dejstva, na katera opira tožnik tožbeni zahtevek, morajo biti jasno in nedvoumno navedena. Biti morajo taka, da bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi se v pravdi izkazala za resnična.
Dovolitev izvršbe na podlagi in v obsegu le delno pravnomočne sodbe ni ugovorni razlog, ne glede na morebitno možnost kasnejše revizijske spremembe celotne sodbe.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
ZOR člen 51, 52, 100, 51, 52, 100. SZ člen 41, 41.
najemna pogodba - obvezne sestavine - najemnina
Vzajemnost oziroma obstoj protiizpolnitve v nekem objektivnem ekonomskem merilu ni nujen element stanovanjske najemne pogodbe. To izhaja že iz dejstva, da obstajajo različne vrste najemnih stanovanj (prim. 2. odst. 4. čl. SZ). Iz opredelitve vrste najemnega stanovanja kot neprofitnega je že razviden njegov objektivni - z zakonom predvideni namen, ki je drugačen kot pri profitnih stanovanjih (pridobivanje profita lastnika). Nedvomno pa je šlo za povečanje koristi nasprotne stranke brez ekvivalentne nasprotne koristi. Takšna podlaga pogodbene obveznosti je dopustna (51. čl. ZOR) in zato pogodba ni nična (52. čl. ZOR). Tudi določilo 41. čl. SZ, ki med drugim kot nujno sestavino najemne pogodbe določa način in roke plačevanja ter višino najemnine, pripelje do enakega materialopravnega zaključka. Glede na načelno svobodo urejanja obligacijskih razmerij (10. čl. ZOR) ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi "brezplačen" najem stanovanja oziroma najem stanovanja, ki njegovemu lastniku ne prinaša dobička.
Oprostitev plačila stroškov postopka ureja 168. čl. ZPP, kar je lahko oprostitev plačila stroškov postopka, ki obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (1. in 2. odst.), ali pa samo oprostitev plačila sodnih taks (3. odst.). Resda po ZST sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, vendar pa velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1.odst. 14. čl. ZST). Nepravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da je predlagateljičin predlog, vložen po vložitvi predloga, s katerim se je postopek začel, prepozen.
ob ugotovitvi, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sta pa tožnika, ki uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki prosita za oprostitev sodnih taks študenta, ki ju preživljajo starši z dohodki cca 82.500,00 oziroma 77.600,00 SIT na družinskega člana so podani pogoji za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe v tej zadevi.
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane in mogoče dokaze ob izreku obsodilne sodbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ, pa se oprlo le na tisti del obremenilnih trditev priče, za katero je sicer samo ugotovilo, da glede vseh ostalih okoliščin ne govori resnice, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev zaključilo, da ni dovolj dokazov za očitek v obtožnem aktu ter je zato obdolženca iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
Tožniku gre za prestane bolečine in sicer 5 dni hudih bolečin, 25 dni neprestanih srednjih bolečin in 27 dni neprestanih lahkih bolečin ter občasne lažje bolečine v desnem komolcu, ki jih bo občutil pri večjih fizičnih obremenitvah tudi v bodoče, odškodnina v znesku 500.000,00 SIT, ob tem, da je bil 6 dni hospitaliziran, operiran v lokalni anasteziji in nosil 6 dni mavčevo longeto, imel fizioterapijo, ki je trajala 38 dni, bil 24 krat rentgeniziran in 3 x na zdravniških pregledih in v staležu skupaj 38 dni. Za primarni strah ob padcu s strehe stanovanjske hiše in za strah za izid zdravljenja do zaključka zdravljenja, gre odškodnina 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi omejenega iztega v desnem komolcu lažje stopnje za 10 stopinj, zaradi česar pa je tožnik bil še nadalje sposoben za delo gradbenega delavca, zaradi katerega pa ni več sposoben zaradi svoje bolezni, gre odškodnina v višini 400.000,00 SIT, ob upoštevanju, da je zaradi tega moral opustiti rekreativno igranje košarke in je pri domačih opravilih delno omejen ob svoji starosti 25 let.
Ker je po presoji pritožbenega sodišča mogoče vložitev tožničine vloge (skupaj z dokazili) pri nepristojnem Upravnem sodišču v Ljubljani pripisati očitni pomoti vložnice, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 5. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP) šteje, da je bila vloga (skupaj z dokazili) pravočasno vložena pri pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Izvršljivost notarskega zapisa se v zemljiški knjigi vpiše na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, zato ni potreben poseben sklep izvršilnega sodišča.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-2, 102, 102/1, 102/1-2.
izterjava preživnine - omejitev izvršbe
Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Tudi za postopek zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičnini veljajo določbe, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva pa morajo biti predloženi dokazi.