ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da predložene dobavnice s strani dolžnika (prevzmenika) oz. njegovega zastopnika niso podpisane, je dolžnik smiselno zanikal, da bi prejel blago, katerega plačilo izterjuje upnik. Navedeno dejstvo je pravno pomembno, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Če je v motenjski tožbi v tožbenem zahtevku zaoobsežen tudi odškodninski zahtevek, se tožba glede odškodninskega zahtevka zavrže.
ZPSPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZOR člen 17, 17/2, 28, 28/1, 17, 17/2, 28, 28/1.
prenehanje najemnega razmerja - sporazum - obličnost
Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
Vdova po zapustniku ne glede na šibko socialno stanje ne more utemeljeno zahtevati povečanje dednega deleža, kadar deduje z dediči prvega dednega reda.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
Če so razlogi za to, da sklenitelju zavarovanja ni bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, izključno na strani zavarovalnice, velja zavarovalna pogodba kljub neplačani premiji še leto dni od zapadlosti premije.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
Ali je z listino, ki jo predloži tožeča stranka, kaj dokazano ali nič, je odvisno od trditev nasprotne stranke. Tudi toženo stranko namreč v pravdi zadene trditveno in dokazno breme.
V določbi 4. odst. 34. člena je ZFPPod uredil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe, pri čemer je le-to omejil zgolj na gospodarsko družbo, družbenike oz. delničarje in upnike gospodarske družbe.
absolutna kršitev postopka - sodba na podlagi odpovedi - spor majhne vrednosti
Predpostavka za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po tem določilu je (med drugim), da je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo "v redu povabljena". Kaj pomeni besedilo "v redu povabljena", pa je razvidno iz 2. odst. 280. čl. ZPP (v zvezi s 442. čl. ZPP), ki opredeljuje čas, ki mora biti na voljo stranki med prejemom vabila za narok in datumom naroka.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
KZ člen 169, 171. ZKP člen 354, 354/2, 354, 354/2.
žaljiva obdolžitev - razžalitev
Zatrjevanje dejstev (resničnih ali neresničnih), ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega, pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje po določbi člena 354/II ZKP ravnanje obdolženke presojati po 171. členu KZ, torej kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ne oziraje se na to, da je državna tožilka ravnanje obeh obdolžencev opredelila kot kaznivo dejanje razžalitve po členu 169/I v zvezi s členom 178/II KZ. Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve pa je predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Ne glede na to, da sicer dokazno breme leži na obdolžencu, pa je tudi sodišče dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženke, da gre za resnično trditev, kajti če dokaze resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev. Zato je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženke, da vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno razsojo, v dosedanjem kazenskem postopku niso bila ugotovljena. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza in sicer pribavo spisov in vpogled vanje. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali so trditve o obnašanju S. M. K. v teh postopkih resnične ali ne. Če bi se izkazale kot neresnične, bi bilo potrebno ravnanje obdolženke presojati po členu 171 KZ. V nasprotnem primeru pa bi potem prišla v poštev eventuelna uporaba določb člena 169 KZ.
Določba poslovnih pogojev poslovanja banke, da banka ne prevzema nikakršne finančne odgovornosti za čas od izteka prvega naslednjega dne, ko prejme obvestilo o izgubi ali kraji čekovnih blanketov in čekovne ali plačilne kartice, je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker je sprejeta v izrazito škodo komitenta, zaradi česar je nična. Banka se na njeni podlagi ne more rešiti svoje odškodninske odgovornosti za škodo, ki je komitentu nastala zaradi zlorabe ukradenih čekov v času, ki ga zajema prej navedeno določilo splošnih pogojev. Pravna podlaga prvi odst. 143. čl. ZOR.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.