absolutna kršitev postopka - sodba na podlagi odpovedi - spor majhne vrednosti
Predpostavka za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po tem določilu je (med drugim), da je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo "v redu povabljena". Kaj pomeni besedilo "v redu povabljena", pa je razvidno iz 2. odst. 280. čl. ZPP (v zvezi s 442. čl. ZPP), ki opredeljuje čas, ki mora biti na voljo stranki med prejemom vabila za narok in datumom naroka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9.
plačilo stroškov
Po določbi 291. člena ZIZ je izvršitelj upravičen do povračila poštnih stroškov in stroškov fotokopiranja. Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in obračunanih obresti in ne le vrednost glavnice.
Če so razlogi za to, da sklenitelju zavarovanja ni bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, izključno na strani zavarovalnice, velja zavarovalna pogodba kljub neplačani premiji še leto dni od zapadlosti premije.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
Izhodišče za presojo v konkretnem primeru je sklenjena prodajna pogodba - te tožena stranka namreč ni izpodbijala z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Če je tožena stranka preostanek kupnine, ki je sporen v tem gospodarskem sporu, poravnala s "kompenzacijo" (336. čl. ZOR), bi morala določno opredeliti, katero nasprotno terjatev je bodisi uveljavljala v pobot s pobotno izjavo (337. čl. ZOR) ali pa podati konkreten pobotni procesni ugovor v tej pravdi.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
ZOR člen 200, 204, 200, 204. ZPP člen 205, 205-1, 324, 324/2, 205, 205-1, 324, 324/2.
smrt stranke - negmotna škoda - višina odškodnine za negmotno škodo
Pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po stanju na dan zadnje glavne obravnave, zato smrt oškodovanca - tožnika - med pritožbenim postopkom ne vpliva na odločitev pritožbenega sodišča.
Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
ZPSPP člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZOR člen 17, 17/2, 28, 28/1, 17, 17/2, 28, 28/1.
prenehanje najemnega razmerja - sporazum - obličnost
Na podlagi trditev tožene stranke, da se je izselila iz spornih prostorov neposredno potem, ko je prejela odpoved najemne pogodbe in navodilo upravnika, da zapusti poslovne prostore, je moč sklepati, da tožena stranka trdi, da je najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, prenehala na podlagi sporazuma, ne pa odpovedi.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
obresti - zamudne obresti
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva. Od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. V primeru, da uveljavlja tožeča stranka obrestne obresti pa je potrebno upoštevati, da je mogoče zahtevati od neplačanih obresti zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ne pa že od začetka stečajnega postopka. Tako tečejo v tem primeru obresti od obresti od dneva prijave upnika v stečajnem postopku.
Tožnica je imela v posesti stanovanje, v katerega je pred odvzemom posesti lahko nemoteno vstopala, ker so bila vhodna vrata sneta.
Toženec ji je dejansko oblast odvzel, ko je v vrata, ki jih je ponovno montiral, vstavil ključavnico in vrata zaklenil. Zato zadošča, da zahteva tožnica zgolj izročitev ključa, saj je le zaradi zaklepanja vrat ovirana v izvrševanju posesti.
Kot datum pripojitve in kot datum izgube pravne sposobnosti oziroma subjektivitete prevzete družbe se šteje datum vpisa pripojitve po sedežu prevzemne družbe in ne datum sklenitve pripojitvene pogodbe niti datum vpisa izbrisa prevzete družbe v sodni register.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je bila žaljiva obdolžitev, da so oškodovanci storili kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjeno v okoliščinah iz 3. odst. 169. čl. KZ. Obtoženec je namreč kljub temu, da po njegovi obtožbi ni pravnomočne sodbe, dokazoval, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil. Zato je bilo zmotno stanje nepopolno ugotovljeno.