ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
premoženjskopravni zahtevek
Izrek sodbe je v nasprotju z razlogi sodbe in istočasno tudi nasprotuje sam sebi, ker izhaja iz opisa kaznivega dejanja, da je obdolženec ukradel oškodovancu približno 30 m3 peska v skupni vrednosti najmanj 50.000,00 SIT, v razlogih sodbe pa je sodišče ugotovilo, da podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno, niti za delno razsojo o premoženjskopravnem zahtevku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se dejansko stanje bistveno razlikuje od tistega, ki ga prikazuje upnik. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - oprostitev plačila sodne takse
Dejstvo, da je bil tožnik pravnomočno oproščen plačila sodnih taks v izvršilnem postopku na odločitev o stroških pravdnega postopka ne more vplivati. Oprostitev plačila sodnih taks v izvršilnem postopku se namreč ne razteza tudi na pravdni postopek, v katerem tožnik ni bil oproščen plačila sodnih taks (niti tega ni predlagal). Ker je sodišče v I. točki izreka sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, je nerazumljiva nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se izvršba dovoli, da se stroški upnika odmerijo na 6.075,00 SIT ter da je upnik oproščen plačila sodnih taks in jih je dolžan plačati dolžnik. O vsem tem je bilo namreč odločeno že v sklepu o izvršbi, ki ga je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi, zato ponovno odločanje o istih vprašanjih ni mogoče. Takšen izrek je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.
V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Če je v motenjski tožbi v tožbenem zahtevku zaoobsežen tudi odškodninski zahtevek, se tožba glede odškodninskega zahtevka zavrže.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
Toženka ni motilka, saj tožnik (tudi) ni niti dokazoval, da bi bilo motilno dejanje, katerega je storila mati toženke, izvršeno v toženkino korist. Za toženkino legitimacijo ne zadostuje dejstvo (formalnega) lastništva poslovnega prostora. Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena, zato sama ugotovitev motenja posesti nima nobenega smisla.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
absolutna kršitev postopka - sodba na podlagi odpovedi - spor majhne vrednosti
Predpostavka za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po tem določilu je (med drugim), da je bila tožeča stranka na narok za glavno obravnavo "v redu povabljena". Kaj pomeni besedilo "v redu povabljena", pa je razvidno iz 2. odst. 280. čl. ZPP (v zvezi s 442. čl. ZPP), ki opredeljuje čas, ki mora biti na voljo stranki med prejemom vabila za narok in datumom naroka.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ker toženec, ki je sicer tožnikov brat, ni sklenil s tožnikom najemne pogodbe, niti kakršnegakoli drugega dogovora, na podlagi katerega bi lahko uporabljal stanovanje, je kljub dejstvu, da je v tem stanovanju živel od svojega otroštva in v času privatizacije, pa vse do danes uporablja stanovanje nezakonito in je utemeljena tožba za izpraznitev iz stanovanja.
Več istovrstnih kaznivih dejanj istega storilca bo mogoče pravno opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje le, če bodo podani taki povezovalni dejavniki, ki kažejo na to, da so dejanja posledica takega ravnanja storilca, ki se v življenju kaže kot takšna celota, da v njej posamezna dejanja izgubijo svojo individualnost in prevzamejo naravo sestavnih delov celote. Na tak način so v obravnavani kazenski zadevi povezana dejanja oziroma ravnanja obdolženca, ki so opisana pod tč. IV in V izreka sodbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno pravno opredelilo kot eno (nadaljevano) kaznivo dejanje poneverbe in eno nadaljevano kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. Med kaznivimi dejanji goljufije, ki jih je storil obtoženec, pa takih povezovalnih dejavnikov ni. Ponavljanje kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju še ni povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja, pač pa je to časovna kontinuiteta, ki dejanja povezuje. Običajno bodo to zelo kratki časovni presledki med posameznimi istovrstnimi dejanji oziroma taki presledki, ki kažejo na to, da je podan tudi enoten psihični odnos storilca do storjenih kaznivih dejanj, ki se pri kaznivih dejanjih goljufije, če ta niso storjena na škodo istega oškodovanca, lahko izkazuje le kot enoten vnaprejšnji naklep storilca za storitev vseh bodočih kaznivih dejanj. Tudi dejstvo, da je obtoženec kazniva dejanja goljufije storil na območju mesta Ljubljana, dejanja ne povezuje v celoto. Enotnost prostora, ki je povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja bo podana le takrat, če storilec za storitev kaznivega dejanja izrablja nek določen prostor. Tudi dejstvo, da je obtoženec uporabljal notarske zapise ene notarke, kaznivih dejanj goljufije ne povezuje v celoto. Zato v pritožbi zagovornika uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.
Kot datum pripojitve in kot datum izgube pravne sposobnosti oziroma subjektivitete prevzete družbe se šteje datum vpisa pripojitve po sedežu prevzemne družbe in ne datum sklenitve pripojitvene pogodbe niti datum vpisa izbrisa prevzete družbe v sodni register.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
obresti - zamudne obresti
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva. Od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. V primeru, da uveljavlja tožeča stranka obrestne obresti pa je potrebno upoštevati, da je mogoče zahtevati od neplačanih obresti zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ne pa že od začetka stečajnega postopka. Tako tečejo v tem primeru obresti od obresti od dneva prijave upnika v stečajnem postopku.
Vzročna zveza med malomarnim zdravljenjem in smrtjo sorodnika, predstavlja dokazno breme oškodovanca. Sodišče lahko izda zavrnilno sodbo, če tožnik ne zagotovi predujma za izvedenca medicinske stroke, za ugotavljanje navedene odškodninske predpostavke pa je potreben dokaz z izvedencem.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je bila žaljiva obdolžitev, da so oškodovanci storili kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjeno v okoliščinah iz 3. odst. 169. čl. KZ. Obtoženec je namreč kljub temu, da po njegovi obtožbi ni pravnomočne sodbe, dokazoval, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil. Zato je bilo zmotno stanje nepopolno ugotovljeno.