Po določbi 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97) se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških stroških
KZ člen 169, 171. ZKP člen 354, 354/2, 354, 354/2.
žaljiva obdolžitev - razžalitev
Zatrjevanje dejstev (resničnih ali neresničnih), ki lahko škodujejo časti ali dobremu imenu drugega, pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje po določbi člena 354/II ZKP ravnanje obdolženke presojati po 171. členu KZ, torej kot kaznivo dejanje žaljive obdolžitve ne oziraje se na to, da je državna tožilka ravnanje obeh obdolžencev opredelila kot kaznivo dejanje razžalitve po členu 169/I v zvezi s členom 178/II KZ. Pri kaznivem dejanju žaljive obdolžitve pa je predvidena pravica obdolženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Ne glede na to, da sicer dokazno breme leži na obdolžencu, pa je tudi sodišče dolžno ugotavljati materialno resnico v zvezi z ugovorom obdolženke, da gre za resnično trditev, kajti če dokaze resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal, se ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko pa se kaznuje za razžalitev. Zato je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženke, da vsa odločilna dejstva, pomembna za pravilno razsojo, v dosedanjem kazenskem postopku niso bila ugotovljena. Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza in sicer pribavo spisov in vpogled vanje. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali so trditve o obnašanju S. M. K. v teh postopkih resnične ali ne. Če bi se izkazale kot neresnične, bi bilo potrebno ravnanje obdolženke presojati po členu 171 KZ. V nasprotnem primeru pa bi potem prišla v poštev eventuelna uporaba določb člena 169 KZ.
Določba poslovnih pogojev poslovanja banke, da banka ne prevzema nikakršne finančne odgovornosti za čas od izteka prvega naslednjega dne, ko prejme obvestilo o izgubi ali kraji čekovnih blanketov in čekovne ali plačilne kartice, je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, ker je sprejeta v izrazito škodo komitenta, zaradi česar je nična. Banka se na njeni podlagi ne more rešiti svoje odškodninske odgovornosti za škodo, ki je komitentu nastala zaradi zlorabe ukradenih čekov v času, ki ga zajema prej navedeno določilo splošnih pogojev. Pravna podlaga prvi odst. 143. čl. ZOR.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.
ZOR člen 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2, 189, 189/1, 190, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za negmotno škodo
Tožnici, ki je v nesreči utrpela vreznine po čelu, bradi, desni podlahti in hrbtišču desne roke ter odprt izpahnjen zlom levega gležnja, je priznano 1,000.000,00 SIT denarne odškodnine za telesne bolečine, 100.000,00 SIT za strah, 1,300.000,00 SIT za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter 100.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
V pravdi zaradi motenja posesti je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Če je v motenjski tožbi v tožbenem zahtevku zaoobsežen tudi odškodninski zahtevek, se tožba glede odškodninskega zahtevka zavrže.
izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja
Ker toženec, ki je sicer tožnikov brat, ni sklenil s tožnikom najemne pogodbe, niti kakršnegakoli drugega dogovora, na podlagi katerega bi lahko uporabljal stanovanje, je kljub dejstvu, da je v tem stanovanju živel od svojega otroštva in v času privatizacije, pa vse do danes uporablja stanovanje nezakonito in je utemeljena tožba za izpraznitev iz stanovanja.
Več istovrstnih kaznivih dejanj istega storilca bo mogoče pravno opredeliti kot eno nadaljevano kaznivo dejanje le, če bodo podani taki povezovalni dejavniki, ki kažejo na to, da so dejanja posledica takega ravnanja storilca, ki se v življenju kaže kot takšna celota, da v njej posamezna dejanja izgubijo svojo individualnost in prevzamejo naravo sestavnih delov celote. Na tak način so v obravnavani kazenski zadevi povezana dejanja oziroma ravnanja obdolženca, ki so opisana pod tč. IV in V izreka sodbe in jih je sodišče prve stopnje pravilno pravno opredelilo kot eno (nadaljevano) kaznivo dejanje poneverbe in eno nadaljevano kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev. Med kaznivimi dejanji goljufije, ki jih je storil obtoženec, pa takih povezovalnih dejavnikov ni. Ponavljanje kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju še ni povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja, pač pa je to časovna kontinuiteta, ki dejanja povezuje. Običajno bodo to zelo kratki časovni presledki med posameznimi istovrstnimi dejanji oziroma taki presledki, ki kažejo na to, da je podan tudi enoten psihični odnos storilca do storjenih kaznivih dejanj, ki se pri kaznivih dejanjih goljufije, če ta niso storjena na škodo istega oškodovanca, lahko izkazuje le kot enoten vnaprejšnji naklep storilca za storitev vseh bodočih kaznivih dejanj. Tudi dejstvo, da je obtoženec kazniva dejanja goljufije storil na območju mesta Ljubljana, dejanja ne povezuje v celoto. Enotnost prostora, ki je povezovalni dejavnik nadaljevanega kaznivega dejanja bo podana le takrat, če storilec za storitev kaznivega dejanja izrablja nek določen prostor. Tudi dejstvo, da je obtoženec uporabljal notarske zapise ene notarke, kaznivih dejanj goljufije ne povezuje v celoto. Zato v pritožbi zagovornika uveljavljana kršitev kazenskega zakona ni podana.
Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi. Zato glede preklica ugovora prihaja v poštev smiselna uporaba določbe 3. odst. 334. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki ureja preklic umika pritožbe. V pritožbi zatrjevano zmoto glede te izjave pa izključujejo nasprotujoče si navedbe. Pritožnik namreč trdi, da je bil v zmoti glede pravnega pomena svojega procesnega razpolaganja z ugovorom (umik ugovora), saj naj bi mislil, da mu zato, ker je ugovor umaknil, vtoževanega zneska ne bo treba plačati. Hkrati pa trdi, da naj bi dolg plačal s terjatvijo do svojega dolžnika, ki bi jo zanj izterjala tožeča stranka. Če je pritožnik menil, da bo dolg plačal s terjatvijo, je edino logičen sklep, da priznava obveznost plačila, sicer ni razloga, da bi tožeči stranki karkoli in kakorkoli plačeval.
Ker tožeča stranka v danem sodnem roku ni ravnala skladno s sklepom sodišča, niti ni predlagala podaljšanja roka (drugi odst. 110. čl. ZPP), je pravilna odločitev o zavrženju tožbe na podlagi četrtega odst. 108. čl. ZPP.
ZOR člen 200, 204, 200, 204. ZPP člen 205, 205-1, 324, 324/2, 205, 205-1, 324, 324/2.
smrt stranke - negmotna škoda - višina odškodnine za negmotno škodo
Pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po stanju na dan zadnje glavne obravnave, zato smrt oškodovanca - tožnika - med pritožbenim postopkom ne vpliva na odločitev pritožbenega sodišča.
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je bila žaljiva obdolžitev, da so oškodovanci storili kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, storjeno v okoliščinah iz 3. odst. 169. čl. KZ. Obtoženec je namreč kljub temu, da po njegovi obtožbi ni pravnomočne sodbe, dokazoval, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil. Zato je bilo zmotno stanje nepopolno ugotovljeno.
KZ člen 181, 181/1, 214, 214/1. ZKP člen 363, 363/7, 363, 363/7.
dokazna ocena - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dovolj prepričljivo obrazložilo, zakaj je verjelo glede vseh treh kaznivih dejanj vsem trem oškodovankam in ostalim pričam, ki so potrjevale njihove izpovedbe, ne pa obtožencu.
Izrečena je ustrezna kazenska sankcija - pogojna obsodba.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZPPSL člen 114, 114/1, 114/2, 114, 114/1, 114/2.
obresti - zamudne obresti
Začetek stečajnega postopka na tek obresti ne vpliva. Od vseh terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka tečejo od začetka stečajnega postopka obresti po temeljni obrestni meri. V primeru, da uveljavlja tožeča stranka obrestne obresti pa je potrebno upoštevati, da je mogoče zahtevati od neplačanih obresti zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, ne pa že od začetka stečajnega postopka. Tako tečejo v tem primeru obresti od obresti od dneva prijave upnika v stečajnem postopku.
Vzročna zveza med malomarnim zdravljenjem in smrtjo sorodnika, predstavlja dokazno breme oškodovanca. Sodišče lahko izda zavrnilno sodbo, če tožnik ne zagotovi predujma za izvedenca medicinske stroke, za ugotavljanje navedene odškodninske predpostavke pa je potreben dokaz z izvedencem.