Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da napake v objavi oglasa niso take, da bi bilo delo neuporabno in da je znižanje cene za 5 % primerno.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZZZPB člen 1, 1/3, 16, 16-1, 18, 1, 1/3, 16, 16-1, 18. ZPP (1977) člen 370, 370.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
Odločba ustavnega sodišča, s katero to ugotovi, da zakon ni v skladu z ustavo, in naloži državnemu zboru, da mora v določenem roku odpraviti neskladje, ustavno sodišče pa je tako odločbo izdalo zato, ker zakon določeno vprašanje ureja na način, ki ne omogoča njegove razveljavitve, ima glede uporabe za razmerja, nastala pred izdajo odločbe, enake učinke kot odločba o razveljavitvi zakona zaradi neskladnosti z ustavo.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
Smisel določila 1. odst. 68. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP ni v obvestilu tretjega, za katerega dolžnik izjavi, da je lastnik zarubljene stvari, da je ta stvar zarubljena, ampak v opozorilu, da ta tretja oseba lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču izločitveno tožbo.
Sodbo na podlagi pripoznave je sicer moč izpodbijati zaradi zmote, vendar pa mora stranka to zmoto izkazati oziroma navesti, zakaj šteje, da je bila v zmoti.
Tožena stranka je kot asignat s sprejemom nakazila dne 16.12.1996 stopila v dolžniško razmerje tudi s K. kot asignatarjem (1. odstavek 1022. člena ZOR). Istega dne je obvestila asignatarja (K.), da je sprejela nakazilo in mu bo to nakazala ob dogovorjenih pogojih. Zato je pritožbeno stališče, da je tožena stranka ravnala nedopustno in protipravno, ker zahtevi tožeče stranke z dne 22.1.1997, naj nakazilo šteje kot neutemeljeno, ni ugodila, pravno zmotno.
ZIP člen 251c, 251f, 251f/1, 251c/2, 251c, 251f, 251f/1, 251c/2.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
Izvršilni naslov za dovolitev izvršbe s prodajo zastavljene nepremičnine, je sklenjeni sporazum strank, ne pa na njegovi podlagi izdani sklep o vknjižbi zastavne pravice.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Presoja pasivne legitimacije dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je omejena izključno na vprašanje, ali ta iz listine, ki ima lastnost verodostojne listine v pomenu določbe drugega odst. 23. člena ZIZ, neposredno izhaja - torej ali listina kot podlaga obveznosti res glasi nanj.
Škoda je bila povzročena iz hude malomarnosti, ker je voznik motornega kolesa prevozil rdečo luč in na drugi strani križišča povozil 10-letno deklico, ki je pri zeleni luči pravilno prečkala cesto po zaznamovanem prehodu za pešce. Zmanjšanje odškodnine po dol. 1. odst. 191. čl. ZOR zato ne pride v poštev.
motenje posesti - neposredna in posredna posest - pravna oseba
Občasno prihajanje D.J. v objekt ne pomeni izvrševanja posesti tožeče stranke na sporni nepremičnini, saj je tožeča stranka pravna oseba, ki ima neposredno posest takrat, kadar iz izvajanjem poslovne politike in z opravljanjem svoje dejavnosti izvršuje neposredno dejansko oblast nad stvarjo.
Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.