sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl.
Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Ker tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov, v katerem je prišlo do samovoljnega priklopa na električni števec, bi morala tožeča stranka dokazati, da je energijo preko tega števca porabila tožena stranka.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
ZPP člen 154, 373, 373-4, 154, 373, 373-4. ZDR člen 89, 89. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 54, 54. KZ člen 22, 211.
poskus - prilastitveni namen - neupravičena pridobitev
1. V disciplinskem postopku se lahko uporabljajo nekateri instituti iz kazenskega prava. V disciplinskem postopku ni mogoča uporaba instituta poskusa na podlagi določb kazenskega zakonika, saj bi to pomenilo kršitev načela zakonitosti. Takšna neposredna uporaba instituta poskusa bi pomenila, da bi se kot kršitev delovne obveznosti obravnavalo ravnanje, ki kot kršitev ni vnaprej določeno v splošnem aktu, kolektivni pogodbi ali zakonu. Izrekanje disciplinskega ukrepa za poskus storitve kršitve delovne obveznosti, ne da bi bil poskus določenega ravnanja vnaprej določen kot kršitev, bi bilo v nasprotju z opredelitvijo odgovornosti za delovne obveznosti, kot je določena v 54. členu ZTPDR. 2. S tem, ko je tožnica predmete, ki so last tožene stranke, v kuhinji vzela, jih zložila v polivinilasto vrečko in vrečko skrila na voziček za smeti, si je te predmete že prilastila, s čemer je storila hujšo kršitev neupravičene prilastitve sredstev podjetja. S takšnim ravnanjem je tožnica na zunaj manifestirala svojo voljo, da si odvzete predmete prilasti in da z njimi ravna, kot da so njena last, s čimer je bilo dejanje že dokončano, na pa samo poskušeno. Sodišče prve stopnje je zato popolnoma neustrezno analogno uporabilo 22. člen Kazenskega zakonika RS (Uradni list RS, št. 63/94) v zvezi z drugim odstavkom 211. člena istega zakona.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
vročanje
Da pride do fikcije vročitve pošiljke, ki se naslovniku vroča osebno, mora vročevalec prej pustiti pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu - če v to privoli, ali če se vroča na delovnem mestu naslovnika, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalca mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo takso treba plačati, pri čemer zastaranje prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oz. izterjava takse. Opomin za plačilo sodne takse je sodišče prve stopnje taksnemu zavezancu vročilo dne 02.07.1997. S tem je bilo storjeno uradno dejanje, ki je prekinilo zastaranje, tako da je dvoletni zastaralni rok začel teči znova in je iztekel 01.01.2000, to je v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno takso plačati. Glede na to, da sodišče prve stopnje v obdobju od 02.07.1997 do 19.05.2000 ni opravilo nobenega uradnega dejanja, ki bi prekinilo zastaranje pravice prisilne izterjave sodne takse, je ta pravica zastarala.
posojilo - posojilo - poroštvo - novote - novo dejstvo v pritožbi - dokaz - novo dejstvo
Porok je svojo obveznost v celoti izpolnil in kljub temu, da terjatev s tem plačilom ni dokončno ugasnila, je s plačilom nastal nov položaj, zaradi katerega je izpolnitev oz. (še dodatno) povečanje tožničinega premoženja na račun toženčevega (dolžnikovega) postalo neutemeljeno. V pritožbi zatrjevani novi vsebini dogodkov pritožbeno sodišče ne more slediti, saj pritožnica o tem ni predložila nobenih dokazov.
Res imajo po čl. 7 ZPP/77 odločilno vlogo pri zbiranju t.i. trditvenega gradiva stranke. Kadar pa temu ni tako, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa tudi sodišče ne sme ostati pasivno, ker ima po čl. 298 ZPP v okviru t.i. materialno procesnega vodstva določene pravice in dolžnosti. Glede na to bi moralo prvostopno sodišče s tožnikom razčistiti, iz katerih elementov je sestavljena v tožbi zatrjevana škoda v znesku 51.000,00 SIT oziroma mu predočiti, da vtoževana škoda ni dovolj specificirana niti z dodatnimi tožnikovimi navedbami na glavni obravnavi. Ker tega ni storilo, je storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zaradi česar je pritožbeno sodišče v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in jo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP/77).
odločilno dejstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne sprejme dovoljenega dokaza o kakšnem odločilnem dejstvu ter ostane zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje.
Stališče pritožnikov, po katerem je tožnik pri prodaji stroja nastopal v vlogi zgolj fizične osebe kot A. Š. in ne kot samostojni podjetnik posameznik, je zmotno. Po 7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 30/93 s spremembami) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zato po naravi stvari same podjetnik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti tudi ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Tako se izkaže za pomembno vprašanje ali določen posel sklene v zvezi z opravljanjem svoje pridobitne dejavnosti, pri čemer pa ni odločujoče, če ta fizična oseba pri svojem poslovanju oziroma opravljanju dejavnosti ne uporabi naziva s.p.
Tožnik je torej, kot pravilno ugotovi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, samostojni podjetnik posameznik. Prvotožena stranka je gospodarska družba, drugotožena stranka D. G. pa je dejansko fizična oseba, pri čemer ni samostojni podjetnik posameznik, vendar to dejstvo ne vpliva na pravilno ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor v smislu določila 2. točke 1. odst. 481. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ker je namreč drugotožena stranka sospornik prvotožene po 1. točki 1. odst. 191. čl. ZPP, po 484. čl. ZPP, veljajo pravila o gospodarskih sporih tudi za obravnavani primer.
Na glavni obravnavi je prvostopno sodišče odločilo, da bo ločeno obravnavalo zahtevka iz sedaj že enotne tožbe (3. odst. 313. čl. ZPP). Gre sicer za sklep procesnega vodstva, o katerem pa pritožnik ni bil obveščen in je vsekakor narok z dne 11.3.1999 drugi in ne prvi narok za glavno obravnavo tudi v obravnavani zadevi.
V primeru, kadar ena ali več oseb organizira ustvarjanje avtorskega dela, pri katerem sodeluje več sodelavcev, ki niso z njo v delovnem razmerju (naročnik), je imetnik avtorske pravice na delu kot celoti naročnik, razen če ni v pogodbi drugače določeno.
Smisel določila 1. odst. 68. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP ni v obvestilu tretjega, za katerega dolžnik izjavi, da je lastnik zarubljene stvari, da je ta stvar zarubljena, ampak v opozorilu, da ta tretja oseba lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču izločitveno tožbo.