izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
Sodišče sodnega pisanja ni vročalo pravni osebi na naslovu, navedenem v sodnem registru, pač pa na naslovu njene enote, zato vročitev ni bila pravilna.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZIZ člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1, 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1.
nadaljevanje izvršbe - izbris iz sodnega registra
Določba 4. odst. 27. čl. ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod, nujna na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe v smislu 3. poglavja ZFPPod. Izvršilni postopek zaradi izterjave denarne kazni, izrečene v postopku zaradi gospodarskega prestopka, se vodi po uradni dolžnosti kot enostranski postopek, zato v takem postopku ni potreben predlog upnika za nadaljevanje postopka.
ZOR člen 210, 214, 277, 277/1, 210, 214, 277, 277/1.
pokojninsko zavarovanje - verzija - zamudne obresti
214. člen ZOR določa, da je od neupravičeno pridobljenega potrebno plačati tudi zakonite zamudne obresti od dne neupravičenega prejema dajatve - nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Zato je toženec dolžan tožniku plačati zakonite zamudne obresti, ne glede na to, da sam neupravičenega prehoda premoženja ni zakrivil in da je, kot navaja v pritožbi, tožnika opozarjal na to, da ni več upravičen do dajatve.
Iz izpodbijane 4. točke zadevnega sklepa ("Kar zahteva upnik več ali drugače se zavrne") ni razvidno, kateri del upnikovega zahtevka je sodišče prve stopnje zavrnilo. Takšen izrek je nerazumljiv in ga sploh ni mogoče preizkusiti.
Zakonite zamudne obresti se v Republiki Sloveniji obračunavajo po t.i. konformni metodi, četudi pravni red tega izrecno (več) ne določa. Prepoved obrestovanja zapadlih zamudnih obresti iz 1. odst.
279. čl. ZOR se ne nanaša na obračunavanje zamudnih obresti po konformni metodi (prim. načelno pravno mnenje obče seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17.12.1991, Poročilo VSS 2/91, str.
ZGD člen 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6, 77, 77/1, 100/1, 101, 580, 580/6. ZIZ člen 25, 25.
izvršba proti družbeniku
V 25. členu ZIZ je določen poseben primer širitve učinka izvršilnega naslova, saj omogoča 25. člen ZIZ izvršbo zoper nekoga, ki ni v izvršilnem naslovu označen kot dolžnik. Na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo, je mogoča izvršba proti njenemu družbeniku. Tudi za družbe z omejeno odgovornostjo je v primerih njihove neuskladitve z ZGD predpisana enaka odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kakršna velja za obveznosti družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo (6. odstavek 580. člena ZGD). Ta določba omogoča uporabo 25. člena ZIZ in izvršbo zoper družbenika tudi v določenih primerih, ko je bil izvršilni naslov izdan zoper družbo z omejeno odgovornostjo.
posojilo - posojilo - poroštvo - novote - novo dejstvo v pritožbi - dokaz - novo dejstvo
Porok je svojo obveznost v celoti izpolnil in kljub temu, da terjatev s tem plačilom ni dokončno ugasnila, je s plačilom nastal nov položaj, zaradi katerega je izpolnitev oz. (še dodatno) povečanje tožničinega premoženja na račun toženčevega (dolžnikovega) postalo neutemeljeno. V pritožbi zatrjevani novi vsebini dogodkov pritožbeno sodišče ne more slediti, saj pritožnica o tem ni predložila nobenih dokazov.
Stališče pritožnikov, po katerem je tožnik pri prodaji stroja nastopal v vlogi zgolj fizične osebe kot A. Š. in ne kot samostojni podjetnik posameznik, je zmotno. Po 7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 30/93 s spremembami) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Zato po naravi stvari same podjetnik pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti tudi ne more nastopati drugače kot fizična oseba. Tako se izkaže za pomembno vprašanje ali določen posel sklene v zvezi z opravljanjem svoje pridobitne dejavnosti, pri čemer pa ni odločujoče, če ta fizična oseba pri svojem poslovanju oziroma opravljanju dejavnosti ne uporabi naziva s.p.
Tožnik je torej, kot pravilno ugotovi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, samostojni podjetnik posameznik. Prvotožena stranka je gospodarska družba, drugotožena stranka D. G. pa je dejansko fizična oseba, pri čemer ni samostojni podjetnik posameznik, vendar to dejstvo ne vpliva na pravilno ugotovitev prvostopnega sodišča, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor v smislu določila 2. točke 1. odst. 481. čl. Zakona o pravdnem postopku. Ker je namreč drugotožena stranka sospornik prvotožene po 1. točki 1. odst. 191. čl. ZPP, po 484. čl. ZPP, veljajo pravila o gospodarskih sporih tudi za obravnavani primer.
odločilno dejstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če sodišče ne sprejme dovoljenega dokaza o kakšnem odločilnem dejstvu ter ostane zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo odločanje.
Sodbo na podlagi pripoznave je sicer moč izpodbijati zaradi zmote, vendar pa mora stranka to zmoto izkazati oziroma navesti, zakaj šteje, da je bila v zmoti.
Na nerazdeljeni solastni nepremičnini solastnik ne more zahtevati nasproti solastniku ukinitev služnosti. Spori glede uporabe nepremičnine se med solastniki rešujejo v nepravdnem postopku.
Res imajo po čl. 7 ZPP/77 odločilno vlogo pri zbiranju t.i. trditvenega gradiva stranke. Kadar pa temu ni tako, kot je bilo v obravnavanem primeru, pa tudi sodišče ne sme ostati pasivno, ker ima po čl. 298 ZPP v okviru t.i. materialno procesnega vodstva določene pravice in dolžnosti. Glede na to bi moralo prvostopno sodišče s tožnikom razčistiti, iz katerih elementov je sestavljena v tožbi zatrjevana škoda v znesku 51.000,00 SIT oziroma mu predočiti, da vtoževana škoda ni dovolj specificirana niti z dodatnimi tožnikovimi navedbami na glavni obravnavi. Ker tega ni storilo, je storilo očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zaradi česar je pritožbeno sodišče v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in jo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP/77).
V primeru, kadar ena ali več oseb organizira ustvarjanje avtorskega dela, pri katerem sodeluje več sodelavcev, ki niso z njo v delovnem razmerju (naročnik), je imetnik avtorske pravice na delu kot celoti naročnik, razen če ni v pogodbi drugače določeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL44889
ZPP (1977) člen 77, 77/3, 77, 77/3. ZDen člen 72, 72/2, 88, 72, 72/2, 88.
sposobnost biti pravdna stranka
Sodišče lahko prizna agrarni skupnosti sposobnost biti stranka v posamični pravdi, ki zadeva premoženje, glede katerega je ta ustanovljena. Izkoriščanje gozda na podlagi gozdnogospodarskega načrta ni nedovljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, vseeno pa je denaiconalzicijski upravičenec prikrajšan za korist, ki jo je pridobil zavarovanec s prodajo gozdno-lesnih sortimentov.
Vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa prispe po izteku roka, šteje za pravočasno vloženo, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Brežicah 09.12.1999 opravilo rubež dolžnikovih premičnin, upnikov predlog pa je bil po očitni pomoti vložen pri tem sodišču že 22.12.1999, je šteti, da je upnik svoj predlog za ponovni rubež podal pravočasno t.j. pred iztekom treh mesecev od dneva rubeža.