Ker prvostopenjsko sodišče sploh ni odpravilo kršitev, ki so bile ugotovljene v sklepu drugostopenjskega sodišča, iste kršitve kot v že razveljavljenem sklepu (13. točka 2. odst. 354. čl. ZPP) pa se pojavljajo tudi v sedaj obravnavanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Če je škodo v prometni nesreči povzročilo več odgovornih oseb, te zavodu za zdravstveno zavarovanje regresno niso odgovorne solidarno, ampak po deležih krivde.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Navedbe v obrazložitvi, za kolikšen znesek se izvršba še nadaljuje, so zgolj pojasnilne narave in za stranke ter sodišče niso zavezujoče, saj postane pravnomočen samo izrek odločbe, ki pa je v celoti v dolžnikovo korist.
ZGD člen 22, 266, 22, 266. ZSDU člen 95, 95. ZDSS člen 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3, 11, 14, 14/1, 46, 56, 79, 79/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4, 338, 338/1, 350, 350/2, 358, 358-4.
kolektivni spor - sodno varstvo - svet delavcev - aktivna legitimacija
Tudi če izpodbijana odločitev sveta delavcev neposredno ne zadeva prvega in drugega predlagatelja, temveč le tretjo predlagateljico, ki ni članica sveta delavcev, temveč nadzornega odbora, je potrebno obema predlagateljema kot članoma sveta delavcev priznati pravni interes za skupno uveljavljanje sodnega varstva, če jima ni bilo omogočeno sodelovanje na seji sveta delavcev, na kateri je bila sprejeta sporna odločitev.
ZPP (1977) člen 193, 193/3, 194, 193, 193/3, 194. ZIP člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev postopka - litispendenca
S trenutkom umika se šteje, kot da predlog za izvršbo sploh nikoli ni bil vložen, sklep sodišča o umiku oz. o ustavitvi postopka pa je zgolj deklaratorne narave.
ZZZPB člen 1, 1/3, 16, 16-1, 18, 1, 1/3, 16, 16-1, 18. ZPP (1977) člen 370, 370.
prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Delovno razmerje ne obstoji že samo iz razloga, ker je delovno sodišče razveljavilo odločbe delodajalca in ugotvilo, da delavcu delovno razmerje sploh ni prenehalo in še traja. Izvršba po tej pravnomočni sodbi o vrnitvi delavca na delo ni bila izvršena, ker podjetje dejansko ne obstaja več, zato kljub pravnomočni sodbi o reintegraciji in vzpostavitvi delovnega razmerja tožniku pripada pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je upnik zahteval plačilo za dobavljeno blago, ni navedel nobenih pravnorelevantnih dejstev, saj je sam priznal, da je blago prevzel in da kakršnihkoli napak pri upniku ni reklamiral.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.
ZPP člen 7/2, 20/1, 20/2, 219, 7/2, 20/1, 20/2, 219.
ugovor - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka šele v pritožbi ugovarja krajevni nepristojnosti sodišča, ki je izdalo izpodbijano sodbo. Ugovor krajevne nepristojnosti je mogoče vložiti najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo (primerjaj 1. odstavek 20. člena ZPP). Smiselno enako velja to za ugovor tožeče stranke, saj se niti sodišče po navedenem roku, niti po uradni dolžnosti ne more izreči za krajevno nepristojno, čeprav bi ugotovilo, da je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (primerjaj 2. odstavek 20. člena ZPP). Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka z ugovorom krajevne nepristojnosti sodišča, podanim šele v pritožbi, prekludirana.
Kadar navkljub večkrat ponovljenim dokaznem postopku ni moč ponuditi razhajanja med dokazno oceno prvega sodišča ter prepričanjem pritožbenega sodišča o njeni pravilnosti, se je zmotno poslužiti pooblastila iz 371. člena ZPP/77 ter dovoliti, da se glavna obravnavi ponovi pred drugim sodnikom.
Tožena stranka je kot asignat s sprejemom nakazila dne 16.12.1996 stopila v dolžniško razmerje tudi s K. kot asignatarjem (1. odstavek 1022. člena ZOR). Istega dne je obvestila asignatarja (K.), da je sprejela nakazilo in mu bo to nakazala ob dogovorjenih pogojih. Zato je pritožbeno stališče, da je tožena stranka ravnala nedopustno in protipravno, ker zahtevi tožeče stranke z dne 22.1.1997, naj nakazilo šteje kot neutemeljeno, ni ugodila, pravno zmotno.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 142, 142/2, 142/3, 142, 142/2, 142/3.
vročanje
Da pride do fikcije vročitve pošiljke, ki se naslovniku vroča osebno, mora vročevalec prej pustiti pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu - če v to privoli, ali če se vroča na delovnem mestu naslovnika, osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila vročevalca mora biti razvidno, pri kateri osebi je takšno sporočilo pustil in če je ta oseba v to privolila, če je njeno privoljenje potrebno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z ustreznimi dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
motenje posesti - posredna in neposredna posest - posest
V kolikor je obstajala tožnikova posredna soposest na stanovanju, ker je bil tožnik kot eden od solastnikov stavbe tudi eden od najemodajalcev v razmerju do najemnice spornega stanovanja, je ta posredna posest prenehala, ko se je najemnica izselila. Glede na navedbe v tožbi in glede na točko 1 tožbenega zahtevka naj bi bilo motilno dejanje toženke (vselitev v sporno stanovanje) storjeno 10 mesecev po izselitvi najemnice, takrat pa tožnik ni bil več posredni posestnik in nima posestnega varstva.
V primeru, kadar ena ali več oseb organizira ustvarjanje avtorskega dela, pri katerem sodeluje več sodelavcev, ki niso z njo v delovnem razmerju (naročnik), je imetnik avtorske pravice na delu kot celoti naročnik, razen če ni v pogodbi drugače določeno.
Na glavni obravnavi je prvostopno sodišče odločilo, da bo ločeno obravnavalo zahtevka iz sedaj že enotne tožbe (3. odst. 313. čl. ZPP). Gre sicer za sklep procesnega vodstva, o katerem pa pritožnik ni bil obveščen in je vsekakor narok z dne 11.3.1999 drugi in ne prvi narok za glavno obravnavo tudi v obravnavani zadevi.