Četudi bi bili razlogi za neoveritev pogodbe in opustitev odjave avtomobila na strani tožencev, škoda za katero tožnik zatrjuje, da mu je nastala, s takšno opustitvijo ne more biti v vzročni zvezi. Glede stroškov za najem garaže je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, da je bila pogodba o najemu garaže sklenjena še pred potekom veljavnosti registracije (skoraj eno leto prej) oz. celo pred nakupom spornega avtomobila. Kakršnokoli ravnanje tožencev torej ne more biti razlog za stroške, ki jih je imel toženec z najemom garaže oz. škodo, ki naj bi mu s tem nastala. Kljub morebitnim težavam z registracijo avtomobila (ki jih tožnik objektivno tudi ni izkazal) bi moral tožnik situacijo reševati drugače. Toženca bi moral obvestiti o nastali situaciji, česar pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje do 13.6.1991, ko je v Gračanico poslal prometno dovoljenje in registrske tablice ni niti poskusil storiti. Če se je tožnik sam lotil "odpravljanja škode" tako, da je avtomobil predelal, je to lahko napravil le na svoje stroške. Za takšno ravnanje pa ni imel nobene opore, zato nastale škode ne more prevaliti na toženca.
Pravica dediščinske tožbe v primeru nepoštene posesti zapuščine zastara v objektivnem roku dvajsetih let. Posest je nepoštena in pravica zahtevati dediščino nastopi, če zakoniti dedič oddaljenejšega dednega reda v zapuščinskem postopku zakonitega dediča z močnejšo dedno pravico namenoma zamolči.
Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvršbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, ni tista znatnejša škoda, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.
Dolžnik ni konkretno navedel, v katerih postavkah znesek na računu, ki je bil podlaga predlogu za izvršbo, ni pravilen. Navedeno (domnevno) plačilo računa, katerega plačilo upnik niti ne uveljavlja v tem postopku, pa je brezpredmetno.
Čeprav dolžnik ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja, lahko sodišče glede na okoliščine konkretnega primera (namesto da bi izreklo denarno kazen) ponovno pozove dolžnika, naj predloži seznam svojega premoženja.
dejansko stanje - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - prosta presoja dokazov
Če sodišče prve stopnje z uporabo načela proste presoje dokazov glede odločilnega dejstva - da je v času prometne nesreče na kolesu z motorjem gorela sprednja luč - verjame oškodovancu in njegovima znancema, ne verjame pa obdolžencu in naključni priči, ni moglo kršiti domneve nedolžnosti. Pa tudi oprostilna sodba pri takšni ugotovitvi ne pride v poštev, ker ni izkazan dvom v obtožbo.
odvzem mladoletne osebe - kaznivo dejanje - zastaranje pregona
Če je zaradi enega izmed izvršitvenih načinov storitve kaznivega dejanja po 1. odst. 200. čl. KZ pregon absolutno zastaral, in je po obtožbi en način storitve sčasoma prešel v drugega, kazenski pregon ni več mogoč zaradi že razsojene zadeve.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilna dejstva
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločilnih dejstev o tem, katera dejstva je štela za dokazana in iz katerih razlogov in zakaj je ugotovilo, da ni dokazov, da je obdolženka storila kaznivo dejanje.
Sodišče si mora ves čas nepravdnega postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Če pri odločanju o predlogu za nadomestitev soglasja za gradnjo ugotovi, da je podlaga predloga neurejeno razmerje udeležencev v pogledu obstoječega skupnega zidu, pri odločanju upošteva tudi določbe dvanajstega poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Če prevzame solastnik v postopku delitve celo stvar in mora drugemu njegov delež izplačati, se izplačilo izračuna iz tržne vrednosti stvari, ki se deli.
(Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa. Z navedbo o neprejemu računa tako dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve.
Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezni dokaz.
Sodišče prve stopnje je okoliščino, da obdolženi ni priglasil nabojev za svojo lovsko puško, za katero ima orožni list, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje, pač pa je ugotovilo, da gre za prekršek.
Tožnik ne more za isto varstvo škode uveljaviti dveh odškodninskih zahtevkov. Piskanje in šumenje v ušesu ne moreta istočasno pomeniti telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Za pravilno umestitev je v takih primerih potrebna pomoč izvedenca.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrglo obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj v njej ne navaja novih dejstev niti novih dokazov, temveč ponavlja dokaze, ki jih je uveljavljal že v pritožbi proti sodbi in jih je pritožbeno sodišče že zavrnilo. Tako ne gre za nova dejstva in nove dokaze, ki so pogoj za dovolitev obnove kazenskega postopka.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Tako krivda enega voznika motornega vozila ne izključuje krivde drugih udeležencev (v konkretnem primeru v verižnem trčenju) za škodo, povzročeno na njegovem vozilu, če so tudi drugi udeleženci z nepravilno vožnjo zakrivili prometno nesrečo.
3. odst. 24. čl. Zakona o blagovnih rezervah (ZBR) lahko predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice Republike Slovenije na določeni nepremičnini.