Pravica dediščinske tožbe v primeru nepoštene posesti zapuščine zastara v objektivnem roku dvajsetih let. Posest je nepoštena in pravica zahtevati dediščino nastopi, če zakoniti dedič oddaljenejšega dednega reda v zapuščinskem postopku zakonitega dediča z močnejšo dedno pravico namenoma zamolči.
predlog za izvršbo - naslov dolžnika - začasni zastopnik
Protispisna je upnikova pritožbena trditev, da je po prejemu sklepa sodišču sporočil naslov dolžnika. V spisu omenjene vloge ni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ravnalo, ko je postopek ustavilo, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršilni predlog zavrglo, čeprav zmotno na podlagi 76. člena ZIZ. Izvršilni naslov namreč ni bil ne pravnomočno odpravljen, ne spremenjen, pa tudi razveljavljen ni bil ali izrečen za neveljavnega.
Odvetnik je praviloma upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Toženec je zato tisti, ki mora dokazati, da je bil sklenjen dogovor o plačilu storitev in opravil v pavšalnem znesku, po katerem naj bi toženec v primeru neuspeha v pravdi ne bil dolžan plačati tožniku kot odvetniku ničesar.
ZOR člen 376, 376/1, 376/3, 380, 380/3, 380/6, 376, 376/1, 376/3, 380, 380/3, 380/6. ZOZP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zastaranje terjatve iz zavarovalnih pogodb
Terjatev zavarovalnice proti zavarovancu na povrnitev plačanega zneska odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti zaradi kršitve pogodbe ali zavarovalnih pogojev zastara v 3 letih, kar je zavarovalnica plačala odškodnino oškodovancu.
To določilo, ki taksativno predpisuje pogoje, po katerih se lahko sklene pogodba za določen čas,kot izjema od pravila sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas po 39 členu SZ, je nedvomno prisilne narave, sicer bi bilo nepotrebno, v kolikor bi bilo sklepanje pogodbe za določen čas tudi za primere, ki jih obravnava 40 člen SZ, prepuščeno svobodni pogodbeni volji pogodbenih strank.
3. odst. 24. čl. Zakona o blagovnih rezervah (ZBR) lahko predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice Republike Slovenije na določeni nepremičnini.
Če prevzame solastnik v postopku delitve celo stvar in mora drugemu njegov delež izplačati, se izplačilo izračuna iz tržne vrednosti stvari, ki se deli.
(Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa. Z navedbo o neprejemu računa tako dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve.
Dolžnik ni konkretno navedel, v katerih postavkah znesek na računu, ki je bil podlaga predlogu za izvršbo, ni pravilen. Navedeno (domnevno) plačilo računa, katerega plačilo upnik niti ne uveljavlja v tem postopku, pa je brezpredmetno.
odvzem mladoletne osebe - kaznivo dejanje - zastaranje pregona
Če je zaradi enega izmed izvršitvenih načinov storitve kaznivega dejanja po 1. odst. 200. čl. KZ pregon absolutno zastaral, in je po obtožbi en način storitve sčasoma prešel v drugega, kazenski pregon ni več mogoč zaradi že razsojene zadeve.
Prvostopenjsko sodišče je sodbo v zvezi s tem, da sta se obtoženca zavedala, da sta si priskrbela ponarejen denar z namenom, da ga spravita v obtok kot pravega in da sta ta ponarejen denar nato spravila v obtok, ustrezno obrazložilo. Zato utemeljeno ni verjelo obtožencema, da sta mislila, da gre za pravi denar. Obtožencema je izrečena pravična kazenska sankcija ob primernem upoštevanju vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin.
Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezni dokaz.
Sodišče prve stopnje je okoliščino, da obdolženi ni priglasil nabojev za svojo lovsko puško, za katero ima orožni list, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje, pač pa je ugotovilo, da gre za prekršek.
Tožnik ne more za isto varstvo škode uveljaviti dveh odškodninskih zahtevkov. Piskanje in šumenje v ušesu ne moreta istočasno pomeniti telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Za pravilno umestitev je v takih primerih potrebna pomoč izvedenca.
Prvostopno sodišče je utemeljeno zavrglo obsojenčevo zahtevo za obnovo kazenskega postopka, saj v njej ne navaja novih dejstev niti novih dokazov, temveč ponavlja dokaze, ki jih je uveljavljal že v pritožbi proti sodbi in jih je pritožbeno sodišče že zavrnilo. Tako ne gre za nova dejstva in nove dokaze, ki so pogoj za dovolitev obnove kazenskega postopka.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Tako krivda enega voznika motornega vozila ne izključuje krivde drugih udeležencev (v konkretnem primeru v verižnem trčenju) za škodo, povzročeno na njegovem vozilu, če so tudi drugi udeleženci z nepravilno vožnjo zakrivili prometno nesrečo.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilna dejstva
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločilnih dejstev o tem, katera dejstva je štela za dokazana in iz katerih razlogov in zakaj je ugotovilo, da ni dokazov, da je obdolženka storila kaznivo dejanje.
Sodišče si mora ves čas nepravdnega postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čimprej ugotovijo in zavarujejo. Če pri odločanju o predlogu za nadomestitev soglasja za gradnjo ugotovi, da je podlaga predloga neurejeno razmerje udeležencev v pogledu obstoječega skupnega zidu, pri odločanju upošteva tudi določbe dvanajstega poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
dejansko stanje - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - prosta presoja dokazov
Če sodišče prve stopnje z uporabo načela proste presoje dokazov glede odločilnega dejstva - da je v času prometne nesreče na kolesu z motorjem gorela sprednja luč - verjame oškodovancu in njegovima znancema, ne verjame pa obdolžencu in naključni priči, ni moglo kršiti domneve nedolžnosti. Pa tudi oprostilna sodba pri takšni ugotovitvi ne pride v poštev, ker ni izkazan dvom v obtožbo.