nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - dokazno breme - priča - dokaz s pričami - dokončna odločba - nepremoženjska škoda
Četudi je v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno, da je bil tožnik po spornem dogodku začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, to še ne pomeni, da je dokazano, da se tožnik ni poškodoval na delu pri toženi stranki.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - delovno sredstvo - nepremoženjska škoda
Za zaključek, da je podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke (zavarovalnice), je odločilno, da je tožnik utrpel škodo zaradi uporabe bagra kot delovnega in prevoznega sredstva v času, ko se je pomikal po tunelu, to je po površini, po kateri se je lahko premikal.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072431
ZPP člen 157, 285, 316, 316/1. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 člen 22, 23. ZIL-1 člen 75, 76.
pravdni stroški – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – kršitev pravic iz znamke – licenčna pogodba – poziv na opustitev ravnanja
Ne da povoda za tožbo tisti domnevni kršitelj pravice iz znamke, ki ni vedel za kršitev, in ga imetnik pravice iz znamke pred vložitvijo tožbe ni opomnil. V takšnem primeru mora tožeča stranka sama nositi pravdne stroške, če vloži tožbo, in so izpolnjene tudi druge predpostavke po 157. členu ZPP.
URS člen 23, 158. ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-4, 6/1. ZPP člen 36, 77, 116, 80, 339, 339/2, 339/2-1.
nepravilna sestava sodišča – pravica do zakonitega sodnika – ugovor po izreku roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – procesna sposobnost – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer
Sodniški pomočnik ima zakonsko pooblastilo za odločanje le o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (61. člen ZIZ), o drugih ugovorih pa v izvršbi samostojno ne sme odločati (primerjaj tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3907/2010). Določilo četrte alineje drugega odstavka 6. člena ZIZ, ki daje pooblastilo odločanja o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tudi strokovnim sodelavcem in sodniškim pomočnikom (in še to po odredbi sodnika), je pravilno razlagati ozko, saj gre za izjemo od pravila, da odloča v postopku sodnik (prvi odstavek 6. člena ZIZ), s tem pa pomeni tudi omejitev pravice do (zakonitega) sodnika kot elementa pravice do sodnega varstva, opredeljene v 23. členu Ustave. Ker je poseg v pravnomočno odločitev določen kot izjema tako na zakonskem (ugovor po izteku roka - 56. člen ZIZ), kot tudi na ustavnem nivoju (158. člen Ustave), je pravilno, da se zaradi pomembnosti odločitve ta sprejme s strani sodnika in ne sodnega osebja.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Ker iz doslej zbranih dokazov ne izhaja, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno ali iz očitno neutemeljenega razloga, prav tako pa ni verjetno izkazano, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi očitnih kršitev materialnopravnih predpisov v zvezi s podajo odpovedi s strani delodajalca, je pravilen zaključek, da terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni verjetno izkazana. Zato niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
domneva insolventnosti – (ne)izpodbojnost domneve – ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni (pravilno) ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek. Domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pa dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati. Dolžnik ima možnost ugovarjati, da ni insolventen le v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – (ne)sklepčnost tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda
Sodišče pa ne more in tudi ne sme glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) samo ugotavljati dejstev (to sme le izjemoma v primeru nedovoljenega razpolaganja strank z zahtevki), ki jih stranka ni zatrjevala, četudi morebiti izhajajo iz predloženih računov. Le sklicevanje na izstavljene račune brez navajanja konkretnih dejstev, ki utemeljujejo njihovo višino, ne more zadostiti zahtevi glede utemeljenosti zahtevka po višini.
KZ-1 člen 305, 305/2. ZKP člen 76, 76/2, 373, 373/1, 402, 402/3, 437, 437/1.
obtožni predlog – pomanjkljivosti obtožnega predloga – popolnost in razumljivost vloge - dejanski opis kaznivega dejanja
Popolnost in razumljivost vloge sta, ne oziraje se na njenega vložnika predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila vloga v katerikoli nadaljnji smeri obravnavana.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - vrnitveni zahtevek - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - javna dražba
Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – mnenje ločitvenega upnika – prekluzivni rok – opozorilo na pravne posledice – izhodiščna cena
Ločitvena upnica je navedla le, da z izklicnimi cenami ne more soglašati, da predlaga prodajo po cenah, ki bodo le za 10 % nižje od likvidacijske vrednosti in da izraža pričakovanje, da bodo prodane po višji vrednosti od predlagane cene. Do teh navedb se sodišče prve stopnje sicer ni opredelilo, vendar da je zato zagrešilo kakršnokoli postopkovno kršitev, pritožnica ne zatrjuje. Ker pa so te njene navedbe premalo konkretizirane, pritožnica pa tudi v pritožbi ni utemeljila, zakaj meni, da bi že za 10 % nižja cena od likvidacijske pritegnila ponudnike, pritožba ni utemeljena.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorska pravica na novinarskem prispevku - civilna kazen
Kot založnik časopisa bi tožeča stranka morala dokazati prenos materialne avtorske pravice po pogodbi o avtorskem delu, sklenjeni z novinarji, ki pri njej niso bili v rednem delovnem razmerju. Pravice, ki jih ZASP priznava avtorju, vključno s pravico do uveljavljanja sodnega varstva, pripadajo drugemu imetniku avtorske pravice, v obsegu, v katerem so z zakonom ali pravnim poslom prenesene nanj, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Ravnanja obdolženca, ki ga v pritožbi priznava tudi sam, češ da je izjavil, da se mu ne zdi potrebno, da bi pihal, ker ni nič pil, si ni mogoče razlagati drugače, kot odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, ki mu je bil odrejen v skladu s pooblastili, ki jih policistu dajejo določbe 132. člena ZVCP-1. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda namreč šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda.
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel na predlog tožnika, ne pa po uradi dolžnosti (na predlog za uvedbo postopka za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanj, ki ga poda osebni zdravnik zavarovanca), tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v postopku pri tožencu, kljub temu da je s pritožbo, za katero uveljavlja povrnitev stroškov, uspel.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve po računu
Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.
odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – pisna pomota v izreku
Strinjati se je sicer treba z zagovornikom, da obdolženka ni bila dolžna izpovedati zoper svoje bližnje, zmotno pa je njegovo stališče, da je že s tem, ko je zanikala, da bi ona storila prekršek, zadostila dokaznemu bremenu. Zakonska določba 233. člena ZVCP-1 ne pomeni, da bi morala obdolženka z dokazi prepričati sodišče, da ni odgovorna za očitani prekršek, zahteva pa od nje, da predloži dokaze iz katerih izhaja razumen dvom glede domnevanega dejstva. Obdolženka razen trditve, da svojega osebnega avtomobila tega dne ni vozila, ni predlagala nobenih pravno upoštevnih dokazov. Navajala je le, da svoj osebni avto večkrat komu posodi, njen zagovornik pa je predlagal, da se opravi povečava fotografij ter tako ugotovi, da ni vozila obdolžena. V obravnavani zadevi ne gre za nov dokaz pač pa za dokaz, ki ga je sodišče prve stopnje že presojalo in se do njega opredelilo.
pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost zahtevka – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda – storitev odvajanja odpadne komunalne vode
Kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Pa tudi sicer materialno procesno vodstvo v teh postopkih ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Tožnik je bil od 12. 9. 2011 dalje že v bolniškem staležu, zato je sodišče pravilno ugotavljalo začasno nezmožnost za delo le do 11. 9. 2011 in ne do 17. 11. 2011, kot uveljavlja tožnik v pritožbi. Tožbenega zahtevka na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za čas do 17. 11. 2001 tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni postavil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.