IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Uporaba manjšega ročnega električnega vrtalnega stroja tudi v takšnih razmerah, v katerih je tožnik delal (na relativno majhnem prostoru in v nerodni drži), ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Pri presoji, ali gre za nevarno stvar oziroma za nevarno dejavnost, gre za materialnopravno presojo.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, ki so izredne, ki presegajo običajne vsakdanje nevarnosti in ki jih kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
statusno preoblikovanje s. p. - pravno nasledstvo – razširitev tožbe
Ker se je prvotno tožena stranka kot podjetnik posameznik statusno preoblikovala v prvotoženo stranko kot kapitalsko družbo, je le-ta univerzalna materialnopravna naslednica podjetnika posameznika in ne tudi drugotožena stranka (I.S.).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
Za utemeljenost preklica ne zadostuje vsaka nehvaležnost, ampak mora biti ravnanje tako zavržno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi potomec izročeno premoženje obdržal. Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic pogodbe. Presoja o obstoju velike nehvaležnosti narekuje celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med potomcem in izročevalcem.
nepopolna tožba – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izostanek trditvene podlage – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
Ker nobena od oseb, ki naj bi vstopile v pravdo namesto toženk, ki sta umrli še pred vložitvijo tožbe, ni podala soglasja za vstop v pravdo, razširitev tožbe nanje ni dopustna.
Kupec, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, nosi posledice opustitve. Zaradi varnosti pravnega prometa zakon ščiti dobrovernega pridobitelja.
Ker bi lahko tožnik svoje terjatve iz naslova regresa za letni dopust, prikrajšanja pri plači in odpravnine neposredno uveljavljal s tožbo pred sodiščem, stroški predsodnega postopka niso potrebni stroški in tožnik do njihovega povračila ni upravičen.
Za odločanje o tožbenem zahtevku za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja po kolektivni pogodbi se uporabi materialno pravo (kolektivna pogodba), ki velja v času (nezakonitega) prenehanja delovnega razmerja in ne v času, ko postane odločitev o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pravnomočna.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055505
ZIZ člen 29b, 29b/3, 61a, 61a/3. ZST-1A člen 34, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo takse za ugovor - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - vročitev odločitve sodišča o predlogu za oprostitev - seznanitev o pogojih za oprostitev plačila takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker sodišče o dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za ugovor še ni odločilo, rok za plačilo sodne takse za ugovor, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči namreč začne šele prvi dan po vročitvi odločitve sodišča prve stopnje o prošnji za oprostitev plačila sodne takse, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravilnostjo plačilnega naloga o obstoju taksne obveznosti oziroma s tem, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani.
ničnost pogodbe – pogodba v obliki notarskega zapisa – branje notarskega zapisa – prevara – spremenjene okoliščine – skrbnost pri sklepanju pogodbe – nakup poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika
Pogodba ni nična, ker notar ni prebral pogodbe v celoti. To bi lahko bilo zgolj podlaga za odškodninsko odgovornost notarja.
Glede na dejstvo, da predkupna pravica družbenikov ob prenosu poslovnega deleža ni določena kogentno (2) in da so vsi družbeniki hkrati prenesli svoje deleže na tožnika, in tako izrazili soglasje za prenos ter se ergo tudi odpovedali uveljavljanju predkupne pravic, izostanek zapisa glede neuveljavljanja predkupne pravice ničnosti pogodb ne more povzročiti.
Tožbeni zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik v tem sporu (za zagotovitev zaposlitve, ponudbe zaposlitve pri drugi družbi, plačilo na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju, plačilo stroškov zdravniških pregledov, ipd.) temeljijo na civilnopravni pogodbi o poslovnem sodelovanju med tožnikom in toženo stranko, čeprav sta stranki to pogodbo poimenovali individualna pogodba o zaposlitvi. S pogodbo se je tožena stranka zavezala tožniku zagotavljati delo pomočnika direktorja v njej odvisnih družbah oziroma v družbah skupine A.. Na podlagi takšne pogodbe tožena stranka ni bila delodajalec, tožbeni zahtevek pa ne izvira iz delovnega razmerja, ampak iz trajnega dolžniškega razmerja po določbah OZ.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
plačilni nalog – plačilo sodne takse iz tujine – predložitev dokazila o plačilu sodne takse – obnova postopka pred višjim sodiščem
Sistematika besedila plačilnega naloga, ločitev v dva odstavka, dopušča možnost, da se tretji in četrti odstavek izključujeta, oziroma, povedano drugače, da pri plačilu sodne takse iz tujine zadošča tisto, kar nalaga tretji odstavek plačilnega naloga, tj. navedba opravilne številke zadeve.
Glede obnove postopka pred višjim sodiščem je presoja, ali je sklicevanje na nova dejstva in dokaze brez krivde predlagatelja ali ne, v domeni sodišča prve stopnje.
ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.