ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV.
Na podlagi plačilnih list za mesece april, maj in junij 2011 je sodišče prve stopnje pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka predlagatelja v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga napačno upoštevalo tudi celoten znesek regresa.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.
družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – dobra vera
Če je bilo zemljišče do konca graditve v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice, četudi je kasneje (ko je bil objekt že zgrajen) zemljišče prenehalo biti družbena lastnina
Priposestvovanje nepremičnine, ki je bila prej v družbeni lasti, je lahko začelo teči šele od prenehanja družbene lastnine dalje.
vrnitev premoženjskih pravic članov agrarnih skupnosti – taksna obveznost
ZPP in ZST-1 sta glede na ZVPAS kasnejša zakona in glede na to, da urejata plačevanje sodnih taks v pravdnem postopku, tudi lex specialis in derogirata določbo 71. člena ZDen, na katero se sklicuje pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055505
ZIZ člen 29b, 29b/3, 61a, 61a/3. ZST-1A člen 34, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo takse za ugovor - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - vročitev odločitve sodišča o predlogu za oprostitev - seznanitev o pogojih za oprostitev plačila takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker sodišče o dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za ugovor še ni odločilo, rok za plačilo sodne takse za ugovor, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči namreč začne šele prvi dan po vročitvi odločitve sodišča prve stopnje o prošnji za oprostitev plačila sodne takse, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravilnostjo plačilnega naloga o obstoju taksne obveznosti oziroma s tem, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067887
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZPP člen 70, 70-6.
odškodninska odgovornost države – elementi civilnega delikta – protipravno ravnanje sodišča – izločitveni razlog – snemanje naroka
Odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP so predvsem okoliščine osebne narave, kot npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov, pooblaščencev.
Sodnik lahko tako pri vodenju zapisnika o glavni obravnavi izbira med klasično in sodobnejšo metodo vodenja zapisnika, snemanje naroka pa ni pravica tožnika, pač pa se o tem odloči sodnik, ki vodi postopek.
Ker bi lahko tožnik svoje terjatve iz naslova regresa za letni dopust, prikrajšanja pri plači in odpravnine neposredno uveljavljal s tožbo pred sodiščem, stroški predsodnega postopka niso potrebni stroški in tožnik do njihovega povračila ni upravičen.
služnost v javno korist – pogodba o ustanovitvi služnosti – neprava služnost – prepoved odtujitve in obremenitve – ničnost pogodbe
Ustanovljena služnost v javno korist (za postavitev omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture ter njihovo nemoteno delovanje) ima elemente stvarne služnosti (pri služnosti v javno korist, gre za obremenitev lastnika zemljišča, da nekaj trpi) in osebne služnosti (ni ustanovljena v korist določenega zemljišča, temveč v korist določene osebe, to je nosilca določene infrastrukturne dejavnosti) in je še najbolj podobna nepravi služnosti, ki jo ureja 226. člen SPZ. V primeru, da do ustanovitve služnosti v javno korist pride na sporazumni podlagi, stranke sklenejo pogodbo (zavezovalni pravni posel), za katero se uporabljajo določbe SPZ o ustanovitvi osebne služnosti.
Vknjižena prepoved ima res učinek „erga omnes“, kar pa ne pomeni, da so pogodbe, sklenjene v nasprotju z vknjiženo prepovedjo odsvojitve in obremenitve, avtomatično nične.
ničnost pogodbe – pogodba v obliki notarskega zapisa – branje notarskega zapisa – prevara – spremenjene okoliščine – skrbnost pri sklepanju pogodbe – nakup poslovnega deleža – predkupna pravica družbenika
Pogodba ni nična, ker notar ni prebral pogodbe v celoti. To bi lahko bilo zgolj podlaga za odškodninsko odgovornost notarja.
Glede na dejstvo, da predkupna pravica družbenikov ob prenosu poslovnega deleža ni določena kogentno (2) in da so vsi družbeniki hkrati prenesli svoje deleže na tožnika, in tako izrazili soglasje za prenos ter se ergo tudi odpovedali uveljavljanju predkupne pravic, izostanek zapisa glede neuveljavljanja predkupne pravice ničnosti pogodb ne more povzročiti.
plačilni nalog – plačilo sodne takse iz tujine – predložitev dokazila o plačilu sodne takse – obnova postopka pred višjim sodiščem
Sistematika besedila plačilnega naloga, ločitev v dva odstavka, dopušča možnost, da se tretji in četrti odstavek izključujeta, oziroma, povedano drugače, da pri plačilu sodne takse iz tujine zadošča tisto, kar nalaga tretji odstavek plačilnega naloga, tj. navedba opravilne številke zadeve.
Glede obnove postopka pred višjim sodiščem je presoja, ali je sklicevanje na nova dejstva in dokaze brez krivde predlagatelja ali ne, v domeni sodišča prve stopnje.
preložitev naroka – obvestitev stranke o zavrnitvi predloga za preložitev naroka
Toženka je dan pred narokom vložila prošnjo za preložitev naroka „zaradi obveznosti v službi in zaradi dopustov“, kar pa ni upravičen razlog za preložitev naroka, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati toženke, da naroka ne bo preložilo, v vsakem primeru pa je bilo na toženi stranki dolžnost skrbnega ravnanja, da preveri na sodišču prve stopnje, ali je narok preložen.
Toženka se v pritožbi ne more sklicevati na kršitev določila o popravi vloge iz 108. člena ZPP, da nesklepčnosti ni mogoče odpraviti s pozivom na popravo. Napačno uporabo te določbe bi namreč morala grajati takoj, ko je bilo to mogoče.
gradnja na tujem zemljišču - poštenost graditelja - dobrovernost - uporaba pravnih pravil ODZ
Sodišča so morala pri uporabi pravil ODZ ugotavljati in presojati, ali so in v kakšni meri, v skladu s tedanjo socialistično družbeno ureditvijo in njenim pravnim redom. Pri presoji pravnih posledic takrat nastalih pravnih razmerij je zato treba navedena pravila uporabljati v kontekstu takratnih družbenih razmer in takratne sodne prakse, ki je od pravnih pravil odstopala, če niso bila v skladu s tedanjim družbenim in pravnim sistemom.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – neupravičena pridobitev – nepošteni prejemnik odškodnine – res iudicata
Določba 195. člena OZ varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten, pri čemer je lahko pošten zgolj tisti prejemnik odškodnine, ki se ne zaveda in se ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Tožnik se na to ne more sklicevati, saj je bil hkrati z nakazilom odškodnine opozorjen o vložitvi pravnega sredstva in s tem možnosti vrnitve izplačane odškodnine.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).