ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.
ZPP člen 154, 155, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 33.
motenje posesti – odklop elektrike – ugovor pravice do posesti – pravdni stroški – obrazloženost odmere stroškov
V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že večkrat zavzeto stališče, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini – torej po vseh posamičnih postavkah - ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločitve o stroških, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055501
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/4, 46. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 280.
ustavitev izvršbe – ločitvena pravica – začetek stečajnega postopka – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – konec izvršilnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Ker nobena od oseb, ki naj bi vstopile v pravdo namesto toženk, ki sta umrli še pred vložitvijo tožbe, ni podala soglasja za vstop v pravdo, razširitev tožbe nanje ni dopustna.
Kupec, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, nosi posledice opustitve. Zaradi varnosti pravnega prometa zakon ščiti dobrovernega pridobitelja.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot materialno pravo v konkretni zadevi uporabilo prvi odstavek 131. člena OZ, ter se je ukvarjalo s predpostavkami odškodninske obveznosti, in sicer nastankom škode, nedopustnim ravnanjem, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornostjo povzročitelja škode.
storitve upravljanja – poslovodstvo brez naročila – prepovedana gestija
Gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni oziroma koristni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi niti v pojem nujne niti v pojem koristne gestije.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika
Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0021299
OZ člen 132, 164, 164/4, 168, 168/3. ZOZP člen 38.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – predpostavke odškodninske odgovornosti – leasingodajalec kot oškodovanec – premoženjska škoda – izplačilo odškodnine upravičeni osebi – pravno priznane oblike škode – strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Oškodovanec je v danem primeru leasingodajalec kot lastnik vozila, na katerem je nastala škoda. Dejstvo, da je račun za popravilo avtomobila poravnala leasingojemalka, za razmerje nasproti tožencu ni bistveno, je v obravnavani prometni nezgodi bilo na vozilu, sicer last leasingodajalke poškodovanih več avtomobilskih delov, kar dejansko pomeni, da je šlo za poseg v premoženjskopravno sfero lastnika vozila in ne leasingojemalke kot uporabnice vozila, pa četudi je morebiti plačala račun za popravilo avtomobila, je tožnica odškodnino za škodo na vozilu izplačala upravičeni osebi, katere premoženje je bilo zmanjšano ob škodnem dogodku.
OZ člen 168. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-11.
aktivna legitimacija - zastopanje društva - sklep društva o izključitvi iz članstva - odpoved sponzorske pogodbe - izgubljen dobiček
V konkretnem primeru zato ni moč uporabiti Pravilnika in Rokoborsko društvo R izključiti, saj Statut kot temeljni akt RZS ne predvideva izključitev člana. Tako toženka ni imela pravne podlage za izključitev tožnika iz svojega članstva in zato tak skupščinski sklep ne more biti veljaven.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - izliv vode - obseg škode - trditveno in dokazno breme
Odškodninska odgovornost tožene stranke temelji na določilu prvega odstavka 16. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da je etažni lastnik odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in ki nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih v skladu s pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Glede na takšno zakonsko določilo se domneva, da je škodo, ki izvira iz enega posameznega dela in je nastala na drugem posameznem delu, povzročil etažni lastnik prvega posameznega dela, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožena stranka bi morala torej dokazati, da škoda, ki nedvomno izvira iz njenega posameznega dela, ni nastala po njeni krivdi, da je torej za stanovanje skrbela kot dober gospodar. Dokazno breme, da škoda ni nastala po krivdi tožene stranke, je torej na njeni strani.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021267
OZ člen 34, 87, 87/2, 131, 198, 390. ZDen člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 212.
ničnost pogodbe – kondikcija – fakultativna obveznost – uporaba tuje stvari v svojo korist - »dejanska razlastitev« - razpravno načelo – vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank
Ničnost predstavlja osnovno civilnopravno sankcijo za pogodbo, ki nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom. Sicer drži, kakor zatrjuje pritožba, da more v tem primeru vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi nične pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve), vendar prezre, da je kondiciranje utemeljeno le, če je bilo na podlagi nične pogodbe sploh realizirano kakšno izpolnitveno ravnaje (npr. dajatev, storitev). Tega pa sodišče prve stopnje v zvezi s pogodbo o neodplačnem prenosu z dne 8. 7. 2005 ne ugotavlja.
Vzajemno vračanje na osnovi nične pogodbe izpolnjenih obveznosti bi namreč lahko uveljavljale zgolj pogodbene stranke.
Tožeča stranka v razmerju do tožene stranke s predmetno tožbo uveljavlja izpolnitev fakultativne obveznosti (390. člen OZ), saj zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, česar se tožena stranka lahko razbremeni s plačilom vrednosti spornih nepremičnin (facultas alternativa). Z ozirom na to, da tožena stranka to svojo pravico, da obveznost iz tožbenega zahtevka izpolni s plačilom denarnega zneska 57.488,00 EUR, lahko uresniči vse do trenutka, ko se upnik (tožeča stranka) začne poplačevati v postopku prisilne izvršbe, je k plačilu tega denarnega zneska s sodbo niti ni dopustno zavezati.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - primerna odškodnina - valorizirana akontacija
Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 19.500,00 EUR. Ta se zmanjša za nesporni znesek valorizirane akontacije za nepremoženjsko škodo na dan prvostopnega sojenja – za 21.648,00 EUR. To pa pove, da je bila tožeča stranka za vtoževano škodo že v celoti poplačana.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/8.
stečajni postopek – prijava terjatve – priznanje terjatve – načelo uspeha v pravdi – pripoznava terjatve – pravdni stroški
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi.
dopolnilni sklep o dedovanju – dodatni sklep o dedovanju – zavrnitev predloga – zavrženje predloga
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če naknadno zve za obstoj premoženja. Dopolnilni sklep o dedovanju pa pride v poštev, če sodišče v sklepu o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja. Sprememba zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah po izdaji sklepa o dedovanju na njegovo popolnost ne more vplivati.
OZ člen 274, 283. ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 452, 453.
nadomestna izpolnitev – subrogacija – prenehanje terjatve – pobotni ugovor – nemožnost uporabe vozila – priznana dejstva – zloraba pravic
Tožnik je smiselno navajal, da je v dogovoru s tožencem založil zanj, kar je C. zahteval, da bi mu toženec to nato povrnil. Tožnik sicer res ni izkazal, da je plačal računalnik v gotovini, je pa očitno prišlo do nadomestne izpolnitve po določilu 283. člena OZ, (vse v soglasju med tožnikom in C., kateri toženec ni ugovarjal). Terjatev do C. je tako poravnana, zato mora toženec poravnati terjatev tožniku na podlagi subrogacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker tožena stranka ni dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih (tožena stranka je imela na razpolago delo, ki bi bilo za tožnika ustrezno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.