Uporaba manjšega ročnega električnega vrtalnega stroja tudi v takšnih razmerah, v katerih je tožnik delal (na relativno majhnem prostoru in v nerodni drži), ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Pri presoji, ali gre za nevarno stvar oziroma za nevarno dejavnost, gre za materialnopravno presojo.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, ki so izredne, ki presegajo običajne vsakdanje nevarnosti in ki jih kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
statusno preoblikovanje s. p. - pravno nasledstvo – razširitev tožbe
Ker se je prvotno tožena stranka kot podjetnik posameznik statusno preoblikovala v prvotoženo stranko kot kapitalsko družbo, je le-ta univerzalna materialnopravna naslednica podjetnika posameznika in ne tudi drugotožena stranka (I.S.).
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059773
ZZK-1 člen 243, 243/2.
izpodbijanje dednega dogovora – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice
Dosledneje bi bilo, če bi tožniki v okviru tožbenega zahtevka postavili tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke v obsegu do ¼, kar pa glede na specifično situacijo, ki nastane v primeru razveljavitve dednega dogovora, ni bilo nujno potrebno. Ni aktualno vzpostavljati prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov v posledici razveljavljenega dednega dogovora, to je vknjižbe lastninske pravice na ime zapustnika do 1/4, saj ta delež tožnikom pripada (vsakemu do 1/12) že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in je zato dopustno uveljavljati tudi zahtevek za neposredno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnikov na podlagi sklepa o dedovanju.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021267
OZ člen 34, 87, 87/2, 131, 198, 390. ZDen člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 212.
ničnost pogodbe – kondikcija – fakultativna obveznost – uporaba tuje stvari v svojo korist - »dejanska razlastitev« - razpravno načelo – vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank
Ničnost predstavlja osnovno civilnopravno sankcijo za pogodbo, ki nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom. Sicer drži, kakor zatrjuje pritožba, da more v tem primeru vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi nične pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve), vendar prezre, da je kondiciranje utemeljeno le, če je bilo na podlagi nične pogodbe sploh realizirano kakšno izpolnitveno ravnaje (npr. dajatev, storitev). Tega pa sodišče prve stopnje v zvezi s pogodbo o neodplačnem prenosu z dne 8. 7. 2005 ne ugotavlja.
Vzajemno vračanje na osnovi nične pogodbe izpolnjenih obveznosti bi namreč lahko uveljavljale zgolj pogodbene stranke.
Tožeča stranka v razmerju do tožene stranke s predmetno tožbo uveljavlja izpolnitev fakultativne obveznosti (390. člen OZ), saj zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, česar se tožena stranka lahko razbremeni s plačilom vrednosti spornih nepremičnin (facultas alternativa). Z ozirom na to, da tožena stranka to svojo pravico, da obveznost iz tožbenega zahtevka izpolni s plačilom denarnega zneska 57.488,00 EUR, lahko uresniči vse do trenutka, ko se upnik (tožeča stranka) začne poplačevati v postopku prisilne izvršbe, je k plačilu tega denarnega zneska s sodbo niti ni dopustno zavezati.
storitve upravljanja – poslovodstvo brez naročila – prepovedana gestija
Gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni oziroma koristni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi niti v pojem nujne niti v pojem koristne gestije.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika
Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/8.
stečajni postopek – prijava terjatve – priznanje terjatve – načelo uspeha v pravdi – pripoznava terjatve – pravdni stroški
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - primerna odškodnina - valorizirana akontacija
Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 19.500,00 EUR. Ta se zmanjša za nesporni znesek valorizirane akontacije za nepremoženjsko škodo na dan prvostopnega sojenja – za 21.648,00 EUR. To pa pove, da je bila tožeča stranka za vtoževano škodo že v celoti poplačana.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot materialno pravo v konkretni zadevi uporabilo prvi odstavek 131. člena OZ, ter se je ukvarjalo s predpostavkami odškodninske obveznosti, in sicer nastankom škode, nedopustnim ravnanjem, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornostjo povzročitelja škode.
OZ člen 168. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-11.
aktivna legitimacija - zastopanje društva - sklep društva o izključitvi iz članstva - odpoved sponzorske pogodbe - izgubljen dobiček
V konkretnem primeru zato ni moč uporabiti Pravilnika in Rokoborsko društvo R izključiti, saj Statut kot temeljni akt RZS ne predvideva izključitev člana. Tako toženka ni imela pravne podlage za izključitev tožnika iz svojega članstva in zato tak skupščinski sklep ne more biti veljaven.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0021299
OZ člen 132, 164, 164/4, 168, 168/3. ZOZP člen 38.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – predpostavke odškodninske odgovornosti – leasingodajalec kot oškodovanec – premoženjska škoda – izplačilo odškodnine upravičeni osebi – pravno priznane oblike škode – strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Oškodovanec je v danem primeru leasingodajalec kot lastnik vozila, na katerem je nastala škoda. Dejstvo, da je račun za popravilo avtomobila poravnala leasingojemalka, za razmerje nasproti tožencu ni bistveno, je v obravnavani prometni nezgodi bilo na vozilu, sicer last leasingodajalke poškodovanih več avtomobilskih delov, kar dejansko pomeni, da je šlo za poseg v premoženjskopravno sfero lastnika vozila in ne leasingojemalke kot uporabnice vozila, pa četudi je morebiti plačala račun za popravilo avtomobila, je tožnica odškodnino za škodo na vozilu izplačala upravičeni osebi, katere premoženje je bilo zmanjšano ob škodnem dogodku.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - izliv vode - obseg škode - trditveno in dokazno breme
Odškodninska odgovornost tožene stranke temelji na določilu prvega odstavka 16. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da je etažni lastnik odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in ki nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih v skladu s pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Glede na takšno zakonsko določilo se domneva, da je škodo, ki izvira iz enega posameznega dela in je nastala na drugem posameznem delu, povzročil etažni lastnik prvega posameznega dela, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožena stranka bi morala torej dokazati, da škoda, ki nedvomno izvira iz njenega posameznega dela, ni nastala po njeni krivdi, da je torej za stanovanje skrbela kot dober gospodar. Dokazno breme, da škoda ni nastala po krivdi tožene stranke, je torej na njeni strani.
dopolnilni sklep o dedovanju – dodatni sklep o dedovanju – zavrnitev predloga – zavrženje predloga
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če naknadno zve za obstoj premoženja. Dopolnilni sklep o dedovanju pa pride v poštev, če sodišče v sklepu o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja. Sprememba zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah po izdaji sklepa o dedovanju na njegovo popolnost ne more vplivati.
OZ člen 274, 283. ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 452, 453.
nadomestna izpolnitev – subrogacija – prenehanje terjatve – pobotni ugovor – nemožnost uporabe vozila – priznana dejstva – zloraba pravic
Tožnik je smiselno navajal, da je v dogovoru s tožencem založil zanj, kar je C. zahteval, da bi mu toženec to nato povrnil. Tožnik sicer res ni izkazal, da je plačal računalnik v gotovini, je pa očitno prišlo do nadomestne izpolnitve po določilu 283. člena OZ, (vse v soglasju med tožnikom in C., kateri toženec ni ugovarjal). Terjatev do C. je tako poravnana, zato mora toženec poravnati terjatev tožniku na podlagi subrogacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker tožena stranka ni dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih (tožena stranka je imela na razpolago delo, ki bi bilo za tožnika ustrezno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.