predlog za obnovo postopka – pravnomočna kazenska oprostilna sodba – identično dejansko stanje – kraja avtomobila
Sodišče prve stopnje je odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je bilo vozilo predmet tatvine ter da tožeča stranka tatvine tudi ni nikoli prijavila organom pregona, kar je bila sicer zavezana storiti po splošnih pogojih. Skladno z navedenim se dejstvo (naknadno) pridobljene oprostilne sodbe zoper C. K. izkaže kot neodločilno. Oprostilna sodba zoper C. K. za kaznivo dejanje goljufije namreč sama po sebi še ne dokazuje, da je bilo vozilo zgolj in samo predmet tatvine.
izbrisna tožba – vknjižba, ki je postala neveljavna po vpisu – ponovna izdaja odločbe v upravnem postopku
Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.
taksna oprostitev – oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
ZIZ člen 6, 6/4, 54, 58, 58/4, 59. ZPP člen 72, 72/5, 72/6, 108, 153, 153/1.
izločitev sodnika - obvezne sestavine predloga – zavrženje predloga – pristojnost odločanja o ugovoru – tožba na nedopustnost izvršbe – sporna dejstva v izvršbi
Ker zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice ne vsebuje obligatorno zahtevanega – navedbo okoliščin, na katere vlagatelj opira zahtevo za izločitev, in ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (peti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem predsednik senata oziroma sodnik posameznik nepopolno zahtevo za izločitev sodnika zavrže, zahtevo za izločitev z izpodbijanim sklepom zavrglo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - vojak - sodno varstvo
Pri tožniku, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je v individualnem delovnem sporu uveljavljal, da se njegova pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se ne ugotavlja, ali za vložitev tožbe izkazuje pravni interes. Le-ta se predpostavlja, saj mu že zakon daje pravico do sodnega varstva.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072430
ZPPSL člen 117, 125, 126. OZ člen 434, 434/1. ZPP člen 139, 139/3, 146, 146/2, 186.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – prevzem izpolnitve – sprememba tožbe – izdaja posebnega sklepa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je obveznosti, ki jih je prevzela po kupoprodajni pogodbi tudi izpolnila, oziroma da banka ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad tožečo stranko zaradi kakšnega drugačnega dogovora tožene stranke z njo (česar le ta tudi ni trdila), se izkaže, da je tožena stranka prejela nepremičnine, ki so predmet izpodbijane pogodbe, ne da bi za to karkoli plačala.
ZIZ člen 136, 141, 141/1, 141/2, 260, 260/1,260/1-2.
predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve – rubež denarne terjatve – izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet
Res je, da se po 136. členu ZIZ za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače in da se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, toda rubež terjatve predpostavlja situacijo, da ta terjatev v času rubeža obstaja.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – obstoj nevarnosti – subjektivna nevarnost
Nameravana prodaja poslovnega deleža drugega toženca v družbi C. d.o.o. še ne izkazuje obstoja subjektivne nevarnosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, saj tožeča stranka ni zatrjevala takšnega aktivnega in subjektivnega ravnanja drugega toženca, ki zmanjšuje njegovo premoženje, na primer prodajo premoženja oziroma poslovnega deleža družbi C. d.o.o. pod tržno ceno, brezplačno izročanje premoženja tretjim osebam in tako dalje, ki bi kazalo, da bo v bodoče onemogočena ali otežena uveljavitev njene terjatve.
začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - subjektivna nevarnost - poplačilo terjatev upnikom - vnovčevanje likvidacijske mase
Tudi poplačilo terjatve upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase, ne more predstavljati tiste nevarnosti, ki jo sicer razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem pomeni po navedenem 2. odst. 270. čl. ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - dokazno breme
Delavcu na dan, ko ima priznan bolniški stalež, ni mogoče očitati, da je z dela izostal neupravičeno. Takšen očitek ne more biti podlaga za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost kasnejše odpovedi. Ob neutemeljenem pisnem opozorilu pa kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
napad psa - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – izvedenec medicinske stroke - valorizacija odškodnine
Postavitev drugega izvedenca ni vezana na dokazno ponudbo strank, temveč gre za procesno nujnost takrat, ko ima izvedeniško mnenje takšne pomanjkljivosti ali notranja in zunanja neskladja, da jih ni mogoče odpraviti niti z zaslišanjem izvedenca ali dopolnitvijo mnenja. Razlog za nepostavitev izvedenca je zato vsebovan v dokazni oceni izvedeniškega mnenja kot jasnega, popolnega in celovitega, zato dodatno pojasnjevanje nepostopanja po 254. členu ZPP ni potrebno.
ZFPPIPP člen 331, 331/3, 342, 342/1, 342/3, 371, 371/8, 371/10. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-3, 96, 96/1.
zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja – plačilo kupnine – pobot – ločitvena pravica
Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov.
Predpostavka za izvedbo postopka razdelitve posebne razdelitvene mase je plačilo kupnine.