URS člen 26. ZPIZ-1 člen 163, 276, 276/1, 276/2. OZ člen 131. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
nadomestilo za čas čakanja – ustavitev izplačila – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Po priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto v skrajšanem delovnem času je toženec tožniku z odločbo ustavil izplačevanje nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugo ustrezno delo po ZPIZ. Ker hkrati ni odločil o pravici iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1, ima tožnik še nadalje priznano pravico do nadomestila po ZPIZ, ki se mu izplačuje, dokler toženec ne odloči, ali in v kakšni višini mu gre delna invalidska pokojnina.
Zgolj zaradi napačne uporabe materialnega prava ni podana odškodninska odgovornost toženca.
Tudi pravdno sodišče mora pri odločanju o stroških postopka zavarovanja uporabiti določbe ZIZ o izvršilnih stroških, to je 38. člen ZIZ, smiselno pa tudi pravila pravdnega postopka (15. člen ZIZ).
ZFPPIPP člen 331, 331/3, 342, 342/1, 342/3, 371, 371/8, 371/10. ZZK-1 člen 89, 89/2, 89/2-3, 96, 96/1.
zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja premoženja – plačilo kupnine – pobot – ločitvena pravica
Podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve je torej pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in ne predlog pristojnega gradbenega inšpektorja oziroma predlog inšpekcijskega zavezanca po določbah Zakona o graditvi objektov.
Predpostavka za izvedbo postopka razdelitve posebne razdelitvene mase je plačilo kupnine.
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - vojak - sodno varstvo
Pri tožniku, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je v individualnem delovnem sporu uveljavljal, da se njegova pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se ne ugotavlja, ali za vložitev tožbe izkazuje pravni interes. Le-ta se predpostavlja, saj mu že zakon daje pravico do sodnega varstva.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
ureditev meje – sodna poravnava – učinek sodne poravnave
Sklep, izdan v nepravdnem postopku za ureditev meje, ki ugotavlja, da so stranke sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino, nima podlage v določbah zakonov, ki urejajo nepravdni postopek.
Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.
Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.
ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZPP člen 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti – odvetnik kot zasebnik – gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068359
SZ člen 31, 31/3. OZ člen 190, 198. SPZ člen 99. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izgradnja kabelsko komunikacijskega sistema na podstrešju - posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – uporaba tuje stvari – uporabnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – vzpostavitev prejšnjega stanja – ekonomski interes lastnika – sprememba tožbe – vrednotenje uspeha v pravdi – uspeh po temelju in višini
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena SZ, ki je veljal v času sklenitve služnostne pogodbe, je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov.
Protipravnega posega v (so)lastninsko pravico ni mogoče šteti za nepomemben poseg, tudi če solastniki niso uporabljali podstrešja. Pri varstvu lastninske pravice ekonomski interes ne more biti odločilen, kot je lahko pri posestnem varstvu.
Zaradi spreminjanja tožbenega zahtevka se je razmerje uspeha pravdnih strank v postopku spreminjalo, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zanemarilo okoliščino, da je znaten del stroškov nastal zaradi dokazovanja spornega temelja zahtevka in sicer obstoja podlage za toženčevo uporabo spornega podstrešja.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda stranke - opravičljiv razlog
Ker plačilo sodne takse ni pooblaščenčeva dolžnost in je pooblaščenec stranko k plačilu sodne takse za pritožbo pozval na način, ki je običajen in zanesljiv, je plačilna zamuda stranke, ki ji poštar pooblaščenčevega poziva ni dostavil, opravičljiva.
ZZZDR člen 52, 52/2, 53. ZPP člen 268. OZ člen 287, 287/2, 318.
delitev skupnega premoženja – dokazna stiska – dokazno breme – zavarovalnina – denarna nadomestila – materialno procesno vodstvo – civilna delitev v pravdi – posebne okoliščine – odtujitev skupnega premoženja – z dokapitalizacijo pridobljene delnice
Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev.
Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb.
Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari).
Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
OZ člen 21, 21/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZKZ člen 20, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje - veljavnost prodajne pogodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatev
V času izraženega soglasja volje strank do trenutka vložitve predloga za odobritev pravnega posla v ZKZ niso urejene posebne (dodatne) obveznosti strank za odobritev pravnega posla. Tako res ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe. Vendar to nikakor ne pomeni, da ponudniku ni potrebno vložiti zahteve (za odobritev) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ v 60 dneh od poteka 30-dnevnega roka, ki prične teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.
dodatni sklep o dedovanju – dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Ker so po smrti zapustnice vsi njeni dediči sprejeli dediščino, dedna izjava o odstopu dednega deleža pa se po ustaljeni sodni praksi nanaša lahko le na premoženje znano v času, ko je bila takšna izjava dana, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zvezi z dodatno najdenim premoženjem upoštevalo (nove) izjave, ki so jih sodišču posredovali dediči.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – obseg škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica pretrpela oziroma jo trpi kot posledico poškodb (zdrobljen sklepni zlom zgornjega dela desne goleni, zlom desne sramnice, zlom leve ličnice brez premika, pretres možganov, 2 cm veliko rano nad desnim očesom, udarnine in odrgnine po obeh komolcih ter udarnino levega kolena), zadobljenih v prometni nesreči dne 15. 2.2007.
nujni delež – zastaranje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe
Do pretrganja zastaranja pride tudi, če nujni dedič vloži tožbo, s katero izpodbija oporoko. V takem primeru začne teči rok iz 41. člena ZD od pravnomočnosti sodbe o veljavnosti oporoke
Pretrganje zastaranja velja za tistega, ki je aktiven pri uveljavljanju svoje pravice. Upnica v razmerju, zatrjevanem v tožbi, je bila zgolj omenjena dedinja AMŽ, ne pa tudi pokojna AČ, zato na tek zastaranja za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža, vložena tožba ni vplivala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, da je zahtevek AČ za uveljavljanje njene pravice do nujnega deleža zastaral in da zato po njeni smrti navedena pravica ni prešla na pritožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - pobotni ugovor - procesno pobotanje - združitev postopkov - načelo ekonomičnosti postopka
Glede na to, da so terjatve tožečih strank določene le opisno (v okviru reparacijskega zahtevka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), jih ni mogoče pobotati s terjatvijo tožene stranke, ki je določeno opredeljena.