KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021390
URS člen 31. KZ člen 25, 49, 49/3, 311, 311/2. KZ-1 člen 56, 56/3. ZKP člen 357, 357/1, 357/1-3, 372, 372/1, 372/1-3, 394, 394/1. Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s Protokoli številka 3, 5 in 8 ter dopolnjena s Protokolom številka 2, ter njenih Protokolov številka 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11. ZTuj-1 člen 99. ZUstS člen 23, 23/1. Protokol št. 7 k EKČP člen 4, 4/1.
pravnomočno razsojena stvar - bistveno isto kaznivno ravnanje - ista dejstva v kazenskem postopku in postopku zaradi prekrška - prepovedan prehod čez državno mejo
Ob primerjavi opisa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem odstavku 311. v zvezi s 25. členom KZ, kot je razviden iz izreka napadene sodbe, in opisa prekrška, za katerega so bili obdolženi B.N., V.V. in A.K. spoznani za odgovorne in denarno kaznovani, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bili obdolženci v kazenskem postopku obravnavani za kaznivo dejanje in so jim bile izrečene kazenske sankcije, čeprav so bili za isto ravnanje že obravnavani in kaznovani z odločbo sodnika za prekrške, pri čemer sta obdolžena B.N. in V.V. denarni kazni za storjen prekršek plačala, za obdolženega A.K. pa izterjava denarne kazni ni bila uspešna, kot je razvidno iz listin spisa opr. št. P - 4896/02 Sodnika za prekrške Ptuj.
Opis kaznivega dejanja se od opisa prekrška sicer razlikuje v tem, da so v opisu kaznivega dejanja navedeni priimki tujcev in natančneje opisane vloge in ravnanje vseh treh obdolžencev, dodano pa je še, da so tako ravnali zaradi neugotovljenega plačila, prepovedanost ravnanja pa je v obeh primerih spravljanje tujcev čez mejo, pri tem pa je bil njihov prehod meje ilegalen oziroma nedovoljen.
ESČP je v svojih sodbah pojasnilo, da je pri vprašanju, ali je bilo storilcu že sojeno za kaznivo dejanje, ki ga je obtožen, bistvenega pomena, ali so dejstva v obeh postopkih ista ali bistveno ista, ter da pri tem ni pomembno, če so deli obtožbe v novem postopku dodani ali odvzeti, ker določilo 4. člena Protokola št. 7 k EKČP storilca ščiti pred ponovnim postopkom za isto ravnanje, ne pa pred drugo obsodilno ali oprostilno sodbo.
Po obrazloženem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bili obdolženi z odločbo Sodnika za prekrške že kaznovani za bistveno isto kaznivo ravnanje, kot jim ga je očitala obtožnica, zato je pritožbam njihovih zagovornikov, ki so utemeljeno uveljavljali pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, ugodilo in napadeno sodbo spremenilo ter obtožbo zoper obdolžence zavrnilo (3. točka 357. člena in prvi odstavek 394. člena ZKP).
Tudi pravdno sodišče mora pri odločanju o stroških postopka zavarovanja uporabiti določbe ZIZ o izvršilnih stroških, to je 38. člen ZIZ, smiselno pa tudi pravila pravdnega postopka (15. člen ZIZ).
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072430
ZPPSL člen 117, 125, 126. OZ člen 434, 434/1. ZPP člen 139, 139/3, 146, 146/2, 186.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – prevzem izpolnitve – sprememba tožbe – izdaja posebnega sklepa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je obveznosti, ki jih je prevzela po kupoprodajni pogodbi tudi izpolnila, oziroma da banka ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad tožečo stranko zaradi kakšnega drugačnega dogovora tožene stranke z njo (česar le ta tudi ni trdila), se izkaže, da je tožena stranka prejela nepremičnine, ki so predmet izpodbijane pogodbe, ne da bi za to karkoli plačala.
ZIZ člen 136, 141, 141/1, 141/2, 260, 260/1,260/1-2.
predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve – rubež denarne terjatve – izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet
Res je, da se po 136. členu ZIZ za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače in da se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, toda rubež terjatve predpostavlja situacijo, da ta terjatev v času rubeža obstaja.
taksna oprostitev – oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
izbrisna tožba – vknjižba, ki je postala neveljavna po vpisu – ponovna izdaja odločbe v upravnem postopku
Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068359
SZ člen 31, 31/3. OZ člen 190, 198. SPZ člen 99. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izgradnja kabelsko komunikacijskega sistema na podstrešju - posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – uporaba tuje stvari – uporabnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – vzpostavitev prejšnjega stanja – ekonomski interes lastnika – sprememba tožbe – vrednotenje uspeha v pravdi – uspeh po temelju in višini
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena SZ, ki je veljal v času sklenitve služnostne pogodbe, je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov.
Protipravnega posega v (so)lastninsko pravico ni mogoče šteti za nepomemben poseg, tudi če solastniki niso uporabljali podstrešja. Pri varstvu lastninske pravice ekonomski interes ne more biti odločilen, kot je lahko pri posestnem varstvu.
Zaradi spreminjanja tožbenega zahtevka se je razmerje uspeha pravdnih strank v postopku spreminjalo, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zanemarilo okoliščino, da je znaten del stroškov nastal zaradi dokazovanja spornega temelja zahtevka in sicer obstoja podlage za toženčevo uporabo spornega podstrešja.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
Ustava RS, člen 22. ZPP člen 319, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti - istovetnost zahtevka
Pri odločanju o ugovoru o pravnomočno razsojeni stvari je pravno relevanten pravnomočni izrek o njej ter obrazložitev pravnomočne odločbe, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe oziroma identitete spora. Sodišče druge stopnje je že v obrazložitvi sklepa I Cpg 121/2011 z dne 13. 5. 2011 obrazložilo, da so za oceno, ali je tožeča stranka še upravičena terjati terjatev, ki jo je na podlagi istega dejanskega stanja terjala že v postopku Pg 38/2008, bistveni razlogi sodbe, izdane v tem postopku. Le na ta način je mogoče določiti objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča v že razsojeni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Ker tožnica (čistilka) ni upoštevala navodil in ker dela ni opravljala vestno, ampak je čiščenje opravljala nekvalitetno, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost ali dokončnost odločbe upravnega organa
V zvezi z določbo 40. člena ZZK-1 mora biti odločba upravnega organa pravnomočna ali dokončna, ta pogoj pa mora biti izpolnjen v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, to je v trenutku prejema obvestila upravnega organa.
ZIZ člen 6, 6/4, 54, 58, 58/4, 59. ZPP člen 72, 72/5, 72/6, 108, 153, 153/1.
izločitev sodnika - obvezne sestavine predloga – zavrženje predloga – pristojnost odločanja o ugovoru – tožba na nedopustnost izvršbe – sporna dejstva v izvršbi
Ker zahteva prvodolžnice za izločitev sodnice ne vsebuje obligatorno zahtevanega – navedbo okoliščin, na katere vlagatelj opira zahtevo za izločitev, in ker se za zahtevo za izločitev ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (peti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je prvostopenjsko sodišče pravilno in zakonito odločilo, ko je na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem predsednik senata oziroma sodnik posameznik nepopolno zahtevo za izločitev sodnika zavrže, zahtevo za izločitev z izpodbijanim sklepom zavrglo.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih člen 4.
dokazovanje - vinjenost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Neupoštevanje varnostnih ukrepov, med katere sodi prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola, predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali delavec opravlja objektivno gledano nevarno delo ali ne.
delovna nesreča – delo na višini – nevarna stvar – soprispevek oškodovanca
Tožnik je pri opravljanju svojega dela (napeljevanju električnega kabla) padel z višine 5 metrov in se poškodoval. Njegov prispevek h nastali škodi je 40%. Kljub vsem potrebnim opravljenim izobraževanjem s področja varnosti pri delu namreč ni uporabil nobenih varnostnih naprav, delodajalca pa tudi ni opozoril, da varnostni pas za konkretno delo ni primeren.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059784
ZGD člen 31, 31/2.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – dokazna vrednost fotokopij hranilnih knjižic
LB GF Sarajevo je bila ustanovljena kot podružnica toženke in ni bila (samostojna) pravna oseba in za njene obveznosti je odgovarjala toženka kot osnovna družba (njena ustanoviteljica). Če po vpisu podružnice v sodni register niso bila v celoti urejena razmerja med toženko in podružnicami v skladu s predpisi, to ni imelo nobenega pomena za razmerja do drugih oseb (v obravnavanem primeru do tožnikov).
specialno pooblastilo - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega - zastopanje pri pravnem poslu - prekoračitev pooblastila - učinki zastopanja
Za presojo upravičenj pooblaščenca in s tem prekoračitev pooblastila je v razmerju do tretjih pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca).