pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - vojak - sodno varstvo
Pri tožniku, ki je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je v individualnem delovnem sporu uveljavljal, da se njegova pogodba šteje za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se ne ugotavlja, ali za vložitev tožbe izkazuje pravni interes. Le-ta se predpostavlja, saj mu že zakon daje pravico do sodnega varstva.
ZZZDR člen 52, 52/2, 53. ZPP člen 268. OZ člen 287, 287/2, 318.
delitev skupnega premoženja – dokazna stiska – dokazno breme – zavarovalnina – denarna nadomestila – materialno procesno vodstvo – civilna delitev v pravdi – posebne okoliščine – odtujitev skupnega premoženja – z dokapitalizacijo pridobljene delnice
Zavarovalnine in dnevna nadomestila, ki jih je toženec pridobil iz naslova nezgodnega zavarovanja ob nastopu zavarovalnega primera, ne sodijo v skupno premoženje ne glede na to, da so bile premije za ta zavarovanja plačane iz skupnih oziroma tožničinih sredstev.
Na pomanjkljivo materialno procesno vodstvo se lahko sklicuje le stranka, ki je opustila navedbo odločilnega dejstva, pri tem pa ji ni mogoče očitati skrajne neskrbnosti pri opustitvi navedb.
Kadar zakonec z enostranskim razpolaganjem odtuji predmet skupnega premoženja, sodi namesto stvari v skupno premoženje denarni znesek, pridobljen s prodajo stvari. Če pa je bilo z razpolaganjem oškodovano skupno premoženje (npr., da je bila odsvojitev brezplačna, ali je bila stvar prodana pod tržno ceno), lahko v skupno premoženje sodi še odškodninska terjatev (npr. razlika do vrednosti odtujene stvari).
Kadar za vplačilo novih delnic zakonec uporabi sredstva, ki sodijo v skupno premoženje, tudi z dokapitalizacijo pridobljene delnice predstavljajo skupno premoženje, ne glede na vprašanje, ali in koliko starih delnic predstavlja njegovo posebno premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog
Ker tožnica (čistilka) ni upoštevala navodil in ker dela ni opravljala vestno, ampak je čiščenje opravljala nekvalitetno, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Ustava RS, člen 22. ZPP člen 319, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti - istovetnost zahtevka
Pri odločanju o ugovoru o pravnomočno razsojeni stvari je pravno relevanten pravnomočni izrek o njej ter obrazložitev pravnomočne odločbe, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe oziroma identitete spora. Sodišče druge stopnje je že v obrazložitvi sklepa I Cpg 121/2011 z dne 13. 5. 2011 obrazložilo, da so za oceno, ali je tožeča stranka še upravičena terjati terjatev, ki jo je na podlagi istega dejanskega stanja terjala že v postopku Pg 38/2008, bistveni razlogi sodbe, izdane v tem postopku. Le na ta način je mogoče določiti objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča v že razsojeni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - pobotni ugovor - procesno pobotanje - združitev postopkov - načelo ekonomičnosti postopka
Glede na to, da so terjatve tožečih strank določene le opisno (v okviru reparacijskega zahtevka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), jih ni mogoče pobotati s terjatvijo tožene stranke, ki je določeno opredeljena.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
konkurenčna klavzula - odškodninska odgovornost delavca - škoda - elementi odškodninskega delikta - stroški postopka - nagrada za postopek - ZOdvT
Kadar delodajalec od delavca uveljavlja povrnitev škode, ki jo je ta povzročil s kršitvijo konkurenčne klavzule, potem mora dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti, torej tudi krivdo, saj delavec za škodo odgovarja le v primeru, če jo povzroči naklepoma ali iz hude malomarnosti. Obrnjeno dokazno breme v tem primeru ne pride v poštev, saj se na podlagi tega pravila lahko domneva samo najmilejša stopnja krivde, torej navadna malomarnost, delavcu pa mora biti dokazana huda malomarnost.
Toženec bi bil (ob dejstvu, da je bila zadeva predhodno razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje) do ponovne nagrade za postopek upravičen le v primeru, če bi v ponovljenem postopku ta nagrada bila višja od že nastale nagrade v prejšnjem postopku.
OZ člen 21, 21/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZKZ člen 20, 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje - veljavnost prodajne pogodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - verjetnost obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - odobritev pravnega posla pri upravni enoti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatev
V času izraženega soglasja volje strank do trenutka vložitve predloga za odobritev pravnega posla v ZKZ niso urejene posebne (dodatne) obveznosti strank za odobritev pravnega posla. Tako res ni treba predložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe. Vendar to nikakor ne pomeni, da ponudniku ni potrebno vložiti zahteve (za odobritev) v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ v 60 dneh od poteka 30-dnevnega roka, ki prične teči z dnem, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote.
dodatni sklep o dedovanju – dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža
Ker so po smrti zapustnice vsi njeni dediči sprejeli dediščino, dedna izjava o odstopu dednega deleža pa se po ustaljeni sodni praksi nanaša lahko le na premoženje znano v času, ko je bila takšna izjava dana, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zvezi z dodatno najdenim premoženjem upoštevalo (nove) izjave, ki so jih sodišču posredovali dediči.
taksna oprostitev – oprostitev plačila v postopku na prvi stopnji
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje v postopku, v katerem je bila izdana, v celoti. To pomeni, da stranke ni mogoče oprostiti le za postopek na prvi stopnji, ne pa tudi v pritožbenem postopku.
ZDR člen 42, 206. ZSPJS člen 2. OZ člen 190, 190/3, 346, 347.
vrnitev preplačila - plača - dokončna in pravnomočna odločba - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - zastaranje - terjatev iz delovnega razmerja
Tožbeni zahtevek za vrnitev (domnevno) preveč izplačane plače ni utemeljen, saj je v spornem obdobju tožeča stranka toženki izplačevala plačo, kot je bila določena s pravnomočnimi in dokončnimi odločbami za delovno mesto, na katerem je toženka delala. Dejstvo, da se je šele naknadno ugotovilo, da je toženka predložila ponarejeno diplomo in da ne izpolnjuje izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bil vrnitveni zahtevek utemeljen.
Pravnomočnost je ovira za novo tožbo tudi takrat, kadar se z njo uveljavlja zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, tako da utemeljenost prvega izključuje možnost, da bi bil drugi zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe pa je v takšnem neposrednem (logičnem) nasprotju z zahtevkom za ugotovitev obstoja oziroma veljavnosti pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
ZJSRS člen 21, 28. ZPP člen 311, 311/2. OZ člen 275, 299, 299/1.
jamstveni in preživninski sklad – pravica do nadomestila preživnine – prehod terjatve – obseg prehoda terjatve – pričetek teka zamudnih obresti
Okoliščina, ali je bil toženec seznanjen s prehodom terjatve na Jamstveni in preživninski sklad, ne vpliva na dejstvo, da je terjatev na podlagi zakona prešla na tožnika. Ker toženec ni zatrjeval, da odločba Jamstvenega in preživninskega sklada ne temelji na sodni odločbi, s katero sta bila določena višina in rok zapadlosti preživninske terjatve, je Sklad upravičen zahtevati plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva izplačila posameznih zneskov nadomestila preživnine.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 96, 96/1, 100. ZZZPB člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 31, 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro - socialno stanje - brezposelna oseba
Namen določbe, ki kot kriterij za določitev presežnih delavcev določa upoštevanje socialnega statusa, če je eden izmed zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) brezposeln, je varovanje socialnega stanja oziroma eksistence. Vendar je treba pri tem kriteriju kot brezposelno osebo upoštevati le osebo, ki izpolnjuje kriterije po ZZZPB (torej ki si prizadeva najti zaposlitev), kar pa zakonec sodelavke tožnice ni bil, ker ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz tega razloga je sodelavka neutemeljeno pridobila dodatne točke pri ocenjevanju, tožnica pa ni bila zakonito izbrana za presežno delavko.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072430
ZPPSL člen 117, 125, 126. OZ člen 434, 434/1. ZPP člen 139, 139/3, 146, 146/2, 186.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – prevzem izpolnitve – sprememba tožbe – izdaja posebnega sklepa
Ker tožena stranka ni dokazala, da je obveznosti, ki jih je prevzela po kupoprodajni pogodbi tudi izpolnila, oziroma da banka ni prijavila terjatve v stečajnem postopku nad tožečo stranko zaradi kakšnega drugačnega dogovora tožene stranke z njo (česar le ta tudi ni trdila), se izkaže, da je tožena stranka prejela nepremičnine, ki so predmet izpodbijane pogodbe, ne da bi za to karkoli plačala.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožena stranka se je zaradi tožničinih kršitev odločila za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ne za kakšno drugo obliko prenehanja delovnega razmerja oz. ugotavljanja disciplinske odgovornosti po določbah ZDR. Takšna odpoved je zakonita, saj je tožena stranka v sporu dokazala, da je tožnica s tem, ko je kot prodajalka namerno omogočila strankam ugodnejši nakup prodajnih artiklov, zlorabila lojalnost poslovanja, zaradi česar je prišlo do porušenega zaupanja med strankama (zaradi česar ni bilo možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja) in do upada poslovnega ugleda tožene stranke.
ZIZ člen 136, 141, 141/1, 141/2, 260, 260/1,260/1-2.
predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve – rubež denarne terjatve – izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet
Res je, da se po 136. členu ZIZ za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače in da se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, toda rubež terjatve predpostavlja situacijo, da ta terjatev v času rubeža obstaja.