ureditev meje – sodna poravnava – učinek sodne poravnave
Sklep, izdan v nepravdnem postopku za ureditev meje, ki ugotavlja, da so stranke sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino, nima podlage v določbah zakonov, ki urejajo nepravdni postopek.
sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha
Pri odškodnini po prvem odstavku 118. člena ZDR gre za odškodnino, do katere je upravičen delavec iz razloga nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v primeru, ko se ne vrne na delo in sodišče razveže sicer nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi.
Odločitev o odškodnini po 118. členu ZDR je posledica nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar ne more vplivati na uspeh strank v postopku. To pomeni, da četudi zahtevku za plačilo odškodnine ni ugodeno v celoti, to ne pomeni, da tožeča stranka ni v celoti uspela v postopku.
Iz istega vprašanja o obstoju oporoke ne moreta biti na pravdo napotena zakoniti dedič in oporočna dedinja, ampak tisti, ki zatrjuje obstoj oporoke, saj je njegova pravica manj verjetna kot pravica zakonitega dediča.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068359
SZ člen 31, 31/3. OZ člen 190, 198. SPZ člen 99. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o ustanovitvi služnosti – izgradnja kabelsko komunikacijskega sistema na podstrešju - posel, ki presega redno upravljanje – soglasje solastnikov – uporaba tuje stvari – uporabnina – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – vzpostavitev prejšnjega stanja – ekonomski interes lastnika – sprememba tožbe – vrednotenje uspeha v pravdi – uspeh po temelju in višini
V skladu s tretjim odstavkom 31. člena SZ, ki je veljal v času sklenitve služnostne pogodbe, je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, ki presegajo upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov.
Protipravnega posega v (so)lastninsko pravico ni mogoče šteti za nepomemben poseg, tudi če solastniki niso uporabljali podstrešja. Pri varstvu lastninske pravice ekonomski interes ne more biti odločilen, kot je lahko pri posestnem varstvu.
Zaradi spreminjanja tožbenega zahtevka se je razmerje uspeha pravdnih strank v postopku spreminjalo, poleg tega pa je sodišče prve stopnje zanemarilo okoliščino, da je znaten del stroškov nastal zaradi dokazovanja spornega temelja zahtevka in sicer obstoja podlage za toženčevo uporabo spornega podstrešja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 96, 96/1, 100. ZZZPB člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 31, 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro - socialno stanje - brezposelna oseba
Namen določbe, ki kot kriterij za določitev presežnih delavcev določa upoštevanje socialnega statusa, če je eden izmed zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) brezposeln, je varovanje socialnega stanja oziroma eksistence. Vendar je treba pri tem kriteriju kot brezposelno osebo upoštevati le osebo, ki izpolnjuje kriterije po ZZZPB (torej ki si prizadeva najti zaposlitev), kar pa zakonec sodelavke tožnice ni bil, ker ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz tega razloga je sodelavka neutemeljeno pridobila dodatne točke pri ocenjevanju, tožnica pa ni bila zakonito izbrana za presežno delavko.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
nevarna dejavnost – skok z višine v okviru reševalne vaje – organizator nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost organizatorja – razbremenitev odgovornosti – privolitev oškodovanca – soprispevek oškodovanca – ravnanje v skladu z navodili – solidarna odgovornost
Ne gre za privolitev v nastalo škodo, če se je tožnik kot prostovoljni gasilec odzval pozivu za sodelovanje na vaje, nato pa se je poškodoval pri skoku z velike višine na blazino, za katerega ga je določil podpoveljnik gasilskega društva. Tožnik je namreč dana navodila moral spoštovati. Privolitve pa tudi ni mogoče enačiti zgolj s poznavanjem rizika, ki mu je oškodovanec izpostavljen.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri tožena stranka tožniku očita, da je iz hude malomarnosti opustil dolžnost čiščenja prodajnih avtomatov, ne more biti utemeljena na podlagi ugotovitve, da tožnik o okoliščinah, ki so mu preprečile čiščenje (da ni imel dostopa do prostora, v katerem so bili prodajni avtomati, zaradi kolektivnih dopustov), ni obvestil tožene stranke. V primeru neobveščanja gre za drugačno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ta pa se tožniku v odpovedi ne očita.
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
Za presojo, kdo ima pravni interes za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni odločilen tip postopka, marveč to, kakšna je narava konkretnega pravnega pravila, ki ga vsebuje izpodbijana sodna odločba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067912
ZOR člen 63. OZ člen 16, 33, 33/6, 112.
prodajna pogodba za stanovanje – predpogodba - vrnitev v prejšnje stanje – popravni sklep – nagib – namen pogodbe – odplačna pogodba – spremenjene okoliščine – sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – rast cen nepremičnin
Če bi tožena stranka ravnala vestno in skrbno, bi rast cen morala in mogla upoštevati že ob sklepanju predpogodbe.
Rast cen nepremičnin, ki je bila le za 10 % višja od tiste, ki jo je bilo pričakovati, ne predstavlja takšne spremenjene okoliščine, da bi se lahko tožena stranka nanjo uspešno sklicevala v skladu s 33. členom OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - pobotni ugovor - procesno pobotanje - združitev postopkov - načelo ekonomičnosti postopka
Glede na to, da so terjatve tožečih strank določene le opisno (v okviru reparacijskega zahtevka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja), jih ni mogoče pobotati s terjatvijo tožene stranke, ki je določeno opredeljena.
konkurenčna klavzula - odškodninska odgovornost delavca - škoda - elementi odškodninskega delikta - stroški postopka - nagrada za postopek - ZOdvT
Kadar delodajalec od delavca uveljavlja povrnitev škode, ki jo je ta povzročil s kršitvijo konkurenčne klavzule, potem mora dokazati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti, torej tudi krivdo, saj delavec za škodo odgovarja le v primeru, če jo povzroči naklepoma ali iz hude malomarnosti. Obrnjeno dokazno breme v tem primeru ne pride v poštev, saj se na podlagi tega pravila lahko domneva samo najmilejša stopnja krivde, torej navadna malomarnost, delavcu pa mora biti dokazana huda malomarnost.
Toženec bi bil (ob dejstvu, da je bila zadeva predhodno razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje) do ponovne nagrade za postopek upravičen le v primeru, če bi v ponovljenem postopku ta nagrada bila višja od že nastale nagrade v prejšnjem postopku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - akontacija odškodnine - mesečna renta - invalidska pokojnina
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačevanje mesečne rente je treba upoštevati, da je bil tožnik, čeprav mu je delovno razmerje pri tožeči stranki prenehalo zaradi likvidacije, zaradi posledic nesreče pri delu invalidsko upokojen in da nima pravice do pokojnine, kot bi jo imel, če bi se starostno upokojil.
delovna nesreča – delo na višini – nevarna stvar – soprispevek oškodovanca
Tožnik je pri opravljanju svojega dela (napeljevanju električnega kabla) padel z višine 5 metrov in se poškodoval. Njegov prispevek h nastali škodi je 40%. Kljub vsem potrebnim opravljenim izobraževanjem s področja varnosti pri delu namreč ni uporabil nobenih varnostnih naprav, delodajalca pa tudi ni opozoril, da varnostni pas za konkretno delo ni primeren.
napad psa - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – izvedenec medicinske stroke - valorizacija odškodnine
Postavitev drugega izvedenca ni vezana na dokazno ponudbo strank, temveč gre za procesno nujnost takrat, ko ima izvedeniško mnenje takšne pomanjkljivosti ali notranja in zunanja neskladja, da jih ni mogoče odpraviti niti z zaslišanjem izvedenca ali dopolnitvijo mnenja. Razlog za nepostavitev izvedenca je zato vsebovan v dokazni oceni izvedeniškega mnenja kot jasnega, popolnega in celovitega, zato dodatno pojasnjevanje nepostopanja po 254. členu ZPP ni potrebno.