vpis lastninske pravice na podlagi sodbe iz postopka po 168. členu ZIZ – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnica napada vsebino listine, ki je podlaga predlaganemu vpisu, so neutemeljeni, saj so tovrstni pritožbeni očitki v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, izključeni.
KZ člen 27, 29, 35, 38, 50, 51, 229. ZKP člen 236, 263/1, 263/1-5. ZIZ člen 2, 167, 170. SPZ člen 132, 132/1.
oškodovanje tujih pravic - zakoniti zastopnik pravne osebe - odtujitev premoženja pravne osebe
Storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 229. člena KZ je lahko lastnik stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti zastopnik. Pojma „svoje premoženje“ ni mogoče razlagati tako, da je lahko storilec le lastnik premoženja, ampak je lahko tudi pooblaščenec (zakoniti zastopnik) pravne osebe, katera je lastnik premoženja, ki je predmet kaznivega dejanja.
Zakoniti zastopnik pravne osebe lahko odgovarja, čeprav ni izključni lastnik pravne osebe in je istočasno tudi upnik do pravne osebe, če s premoženjem pravne osebe razpolaga tako, da z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo odtuji premoženje pravne osebe tako, da poplača svojo terjatev in terjatve pomagačev.
preživnina – otroški dodatek – začasno zmanjšanje pridobitnih zmožnostih
Otroški dodatek se odšteva od ugotovljenih mesečnih stroškov za otroka, saj je osnovni namen otroškega dodatka prav v kritju mesečnih stroškov otroka v primerih, ko starši nimajo dovolj denarnih sredstev za kritje celotnih stroškov.
Pritožbeno sodišče je glede na okoliščine primera izjemoma dopustilo način določitve preživnine, kot je to storilo sodišče prve stopnje, ko je toženki določeno preživnino za obdobje od 1. 11. 2011 do 31. 10. 2012 znižalo, in jo s 1. 11. 2012 znova določilo v višini, kot je bila določena za obdobje pred 1. 11. 2011. Pridobitne sposobnosti prvotoženke so v navedenem obdobju zaradi rojstva otroka zmanjšane.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 96, 96/1, 100. ZZZPB člen 16. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 31, 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro - socialno stanje - brezposelna oseba
Namen določbe, ki kot kriterij za določitev presežnih delavcev določa upoštevanje socialnega statusa, če je eden izmed zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) brezposeln, je varovanje socialnega stanja oziroma eksistence. Vendar je treba pri tem kriteriju kot brezposelno osebo upoštevati le osebo, ki izpolnjuje kriterije po ZZZPB (torej ki si prizadeva najti zaposlitev), kar pa zakonec sodelavke tožnice ni bil, ker ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz tega razloga je sodelavka neutemeljeno pridobila dodatne točke pri ocenjevanju, tožnica pa ni bila zakonito izbrana za presežno delavko.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev premičnine v posest - dokazna ocena – dejansko stanje
Tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest (manjka razpolagalni pravni posel).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059784
ZGD člen 31, 31/2.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – dokazna vrednost fotokopij hranilnih knjižic
LB GF Sarajevo je bila ustanovljena kot podružnica toženke in ni bila (samostojna) pravna oseba in za njene obveznosti je odgovarjala toženka kot osnovna družba (njena ustanoviteljica). Če po vpisu podružnice v sodni register niso bila v celoti urejena razmerja med toženko in podružnicami v skladu s predpisi, to ni imelo nobenega pomena za razmerja do drugih oseb (v obravnavanem primeru do tožnikov).
izbrisna tožba – vknjižba, ki je postala neveljavna po vpisu – ponovna izdaja odločbe v upravnem postopku
Čeprav je bila razlastitvena odločba, na podlagi katere je bila opravljena sporna vknjižba, v upravnem sporu odpravljena, izbrisna tožba ni utemeljena, kajti tožnik je bil tudi v ponovljenem upravnem postopku razlaščen – tokrat dokončno in pravnomočno.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – izvršilni naslov – zamudne obresti – obrestna mera – valutna terjatev
Glede na navedeno se pokaže, da v bistvu ni sporen način izračuna obresti do 28. 6. 2003, niti ne po 1. 1. 2007, ko je bila uvedena valuta evra, ampak le obdobje od 28. 6. 2003 pa do 31. 12. 2006, sicer je sodišče prve stopnje (skladno s stališčem organizacije za plačilni promet) upnikovo terjatev v tem obdobju, ker pač po izvršilnem naslovu (izdanem že po 1. 1. 2007) obveznost dolžnikov glasi v evrih, štelo kot terjatev, izraženo v tuji valuti, za katero pa v skladu z drugim odstavkom člena 378 OZ pride v poštev 8 % letna obrestna mera, če poseben zakon ne določa drugače. Predpisana obrestna mera na podlagi navedenih predpisov po stališču sodišča prve stopnje velja za v domači valuti izražene terjatve, ker pa v danem primeru upnikova terjatev glasi v evrih, za čas do uveljavitve evra kot domače valute njena uporaba ne pride v poštev.
Nobenega dvoma ni glede navedene upoštevnosti različne obrestne mere, v kolikor gre za v domači valuti izraženo terjatev na eni strani ali valutno terjatev na drugi. Vendar pa je v danem primeru pomembna opredelitev značaja terjatve. Res je, da izvršilni naslov določa obveznost dolžnikov v evrih, šele po 1. 1. 2007 tedaj v spremenjeni novi domači valuti. Vendar pa to ne more pomeniti, da so s tem prej v SIT kot domači valuti izražene terjatve postale valutne terjatve (terjatve izražene v tuji valuti). Dejstvo je, kar upnik pravilno poudarja, da je tožbo vložil ob uveljavljanju denarnega zahtevka v tedaj veljavni valuti SIT, in da je znatni del pravdnega postopka tudi še tekel za časa veljavnosti SIT. Glede na naravo njegove terjatve v bistvu tudi v kakšni drugi valuti te ne bi mogel uveljavljati. Šlo je tedaj za uveljavljanje v domači valuti izražene terjatve, tudi do 31. 12. 2006 kot zaključnega obdobja veljavnosti SIT kot domače valute. Upnikova terjatev je namreč ves čas ohranjala svojo naravo in se opirala na isto pravno podlago, vse ostalo pa se je dogajalo izven njegove volje, objektivno, pač glede na z zakonom določeno spremembo denarne valute. Dejstvo je, da Zakon o uvedbi evra (v nadaljevanju ZUE) v 13. členu določa, da se z dnem uvedbe EUR šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom glasijo na EUR preračunano po tečaju zamenjave. V vseh pravnih razmerjih so se tedaj obveznosti oziroma terjatve avtomatično preračunale v novo valuto. Navedeno kaže, da se zaradi tega tudi v danem primeru narava upnikove terjatve nikakor ni mogla spremeniti, le drugače je bila izražena, v obeh obdobjih, tako pred uvedbo evra kot po njej, pa je v bistvu predstavljala v domači valuti izraženo terjatev.
objektivna sprememba tožbe – ista dejanska in pravna podlaga – privolitev v spremembo tožbe – ekonomičnost postopka
Iz ZPP ne izhaja, da bi bila objektivna sprememba tožbe dovoljena le v primeru, ko bi prvotno postavljeni in drugi tožbeni zahtevek temeljila na isti dejanski in pravni podlagi. Pomembno je, da je v primeru, ko drugi zahtevek ne izvira iz iste dejanske in pravne podlage kot prvotni zahtevek, za oba zahtevka stvarno pristojno isto sodišče in predpisana ista vrsta postopka.
ZDR člen 73, 73/1, 73/5, 75. Direktiva 2001/23/ES člen 3.
sprememba delodajalca - prevzem delavca - odjava iz zavarovanj
Kljub prenosu gostinskega lokala, v katerem je tožnica delala, od prvotožene stranke k drugotoženi stranki, tožnica ni spremenila zaposlitve, saj je odklonila prehod oz. spremembo delodajalca. Še naprej je ostala v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, ki ni ravnala zakonito, ko je tožnico le odjavila iz socialnih zavarovanj.
SPZ člen 28, 43. ZLNDL ZPP člen 184, 184/2, 212, 285. ZSKZ člen 14, 17. ZTLR člen 28, 29, 72, 72/2, 72/3 ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege – vpis družbene lastnine – podržavljenje – lovska družina – sprememba tožbe – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobroverni lastniški posestnik – opravičljiva zmota – trditveno in dokazno breme
Zgolj na podlagi zatrjevanja toženke, da je nepremičnine pridobila z odplačnimi pravnimi posli od prodajalcev – pravnih prednikov, ki so na teh nepremičninah sami imeli civilnopravno lastninsko pravico, ni mogoče sklepati, da je šlo za pridobitev lastninske pravice in da je vpis družbene lastnine na nepremičninah bil napačno izveden.
Zakonodajalec je z določbami ZSKZ legitimno zasledoval interes zaščite kmetijskih zemljišč in s tem naravne in kulturne dediščine državnega pomena.
začetek stečajnega postopka proti stranki – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka
Določilo 301. člena ZFPPIPP ne vsebuje pravil za primer, ko se med pravdo začne stečajni postopek proti toženi stranki. Pravilo, ki v takem primeru narekuje prekinitev postopka, je določeno v 205. členu ZPP, ki določa, kdaj se postopek nadaljuje. Po prvem odstavku 208. člena ZPP se to zgodi, ko stečajni upravitelj prevzame postopek ali ko ga sodnik povabi naj to stori.
zavarovanje s predhodno odredbo – izdaja večih predhodnih odredb
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno, vendar pa se mora glede na vsebino upnikovega predloga opredeliti do potrebnosti dveh ali več predhodnih odredb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074320
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 635.
razpravno načelo – grajanje napak – zamuda in napake izvedenih del – trditveno breme
Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi kot je zaslišanje priče ne morejo nadomestiti. Zato okoliščine, da so v spisu sicer obstajali podatki (izpovedba priče V. in listinski dokazi, priloge A1-A4), brez ustrezne pravočasne trditvene podlage ne morejo predstavljati zadostne podlage za odločanje sodišča o zamudi in očitanih napakah. Dokazov namreč ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank. Sodišča dejstva ugotavljajo v okviru in na podlagi trditev pravdnih strank, medtem ko so dokazi le sredstvo, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-3, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - sodna razveza - odškodnina - okoliščine za odmero - bruto plača
V konkretni zadevi je tožnik z istim delodajalcem (toženo stranko) podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Za (edino) očitano kršitev, ki naj bi bila s strani tožnika izvršena v času veljavnosti te pogodbe o zaposlitvi (tožniku se je očitalo, da je neupravičeno izostal od dela), je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni bila podana. Na takšni podlagi je pravilno presodilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o višini odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upoštevalo tožnikovo neto plačo, kot jo je prejemal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ta okoliščina (neto plača) pa pri odločanju ni relevantna, ampak bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti in upoštevati, kakšna je bila tožnikova bruto plača, ki jo je v tem obdobju prejemal pri toženi stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074318
ZOR člen 103. : ZGD člen 416, 416/7, 430, 430/1, 435, 435/2. : ZPP člen 13, 14.
ničnost pogodbe – poseg v osnovni kapital družbe – pridobitev lastnega poslovnega deleža – prenos poslovnega deleža – vrednost osnovnega kapitala družbe – soglasje upravnega odbora družbe – predhodno vprašanje – identično dejansko stanje
V konkretnem primeru ni relevantno, kakšen je bil običajen način poslovanja, na kakšen način so si ostali družbeniki izplačali svoje poslovne deleže in ali so se s takšnim načinom poslovanja družbeniki strinjali ali ne. Pomembna je zgolj ugotovitev, ali je drugo toženec s svojim ravnanjem posegel v osnovni kapital družbe O., d.o.o., ali ne, saj sta določbi 430. člena ZGD in 435. člena ZGD kogentni in ju morebitna privolitev v oškodovanje družbe s strani ostalih družbenikov ali običajnost takšnega načina poslovanja ne moreta izključiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - stroški postopka - ZOdvT
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožnica, drugače razporedi med zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožnici zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogodba o pristopu k dolgu – regresni zahtevek – neupravičena obogatitev – verjetnost terjatve – subjektivna nevarnost – neznatna škoda – prepoved razpolaganja
Zakon pristopniku k dolgu ne daje pravice do regresnega zahtevka, prav tako pristopnik, ki izpolni obveznost, ne more zahtevati vračila tistega, kar je izpolnil, na podlagi splošnih pravil o izpolnitvi in subrogaciji, niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi. Tožeča stranka kot pristopnik bi lahko od prvotožene stranke kot dolžnice zahtevala vrnitev tega, kar je izpolnila, le če bi se za to posebej dogovorila.
ZDSS-1 člen 70. ZIZ člen 272. ZPIZ-1 člen 93, 93/7, 101.
začasna odredba
Tožnikove navedbe, da zaradi omejitev in prevelikega napora trpi njegovo zdravje in se boji, da se bo še poslabšalo, oškodovan pa je tudi finančno ter da glede na izdano zdravniško spričevalo lahko opravlja delo varnostnik – komercialist, ne izkazujejo verjetnega obstoja terjatve. Poleg tega tudi ni izkazano, da bi pri tožniku z izvršitvijo odločbe toženca, da je zmožen za delo z omejitvami in v skrajšanem delovnem času, prišlo do težko nadomestljive škode. Predlog za izdajo začasne odredbe tako ni utemeljen.