odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe – izvršilni naslov – zamudne obresti – obrestna mera – valutna terjatev
Glede na navedeno se pokaže, da v bistvu ni sporen način izračuna obresti do 28. 6. 2003, niti ne po 1. 1. 2007, ko je bila uvedena valuta evra, ampak le obdobje od 28. 6. 2003 pa do 31. 12. 2006, sicer je sodišče prve stopnje (skladno s stališčem organizacije za plačilni promet) upnikovo terjatev v tem obdobju, ker pač po izvršilnem naslovu (izdanem že po 1. 1. 2007) obveznost dolžnikov glasi v evrih, štelo kot terjatev, izraženo v tuji valuti, za katero pa v skladu z drugim odstavkom člena 378 OZ pride v poštev 8 % letna obrestna mera, če poseben zakon ne določa drugače. Predpisana obrestna mera na podlagi navedenih predpisov po stališču sodišča prve stopnje velja za v domači valuti izražene terjatve, ker pa v danem primeru upnikova terjatev glasi v evrih, za čas do uveljavitve evra kot domače valute njena uporaba ne pride v poštev.
Nobenega dvoma ni glede navedene upoštevnosti različne obrestne mere, v kolikor gre za v domači valuti izraženo terjatev na eni strani ali valutno terjatev na drugi. Vendar pa je v danem primeru pomembna opredelitev značaja terjatve. Res je, da izvršilni naslov določa obveznost dolžnikov v evrih, šele po 1. 1. 2007 tedaj v spremenjeni novi domači valuti. Vendar pa to ne more pomeniti, da so s tem prej v SIT kot domači valuti izražene terjatve postale valutne terjatve (terjatve izražene v tuji valuti). Dejstvo je, kar upnik pravilno poudarja, da je tožbo vložil ob uveljavljanju denarnega zahtevka v tedaj veljavni valuti SIT, in da je znatni del pravdnega postopka tudi še tekel za časa veljavnosti SIT. Glede na naravo njegove terjatve v bistvu tudi v kakšni drugi valuti te ne bi mogel uveljavljati. Šlo je tedaj za uveljavljanje v domači valuti izražene terjatve, tudi do 31. 12. 2006 kot zaključnega obdobja veljavnosti SIT kot domače valute. Upnikova terjatev je namreč ves čas ohranjala svojo naravo in se opirala na isto pravno podlago, vse ostalo pa se je dogajalo izven njegove volje, objektivno, pač glede na z zakonom določeno spremembo denarne valute. Dejstvo je, da Zakon o uvedbi evra (v nadaljevanju ZUE) v 13. členu določa, da se z dnem uvedbe EUR šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, vrednostnih papirjih, pogodbah, drugih pravnih aktih, plačilnih instrumentih, razen bankovcev in kovancev, listinah, obvestilih, obračunih in evidencah in v drugih sredstvih s pravnim učinkom glasijo na EUR preračunano po tečaju zamenjave. V vseh pravnih razmerjih so se tedaj obveznosti oziroma terjatve avtomatično preračunale v novo valuto. Navedeno kaže, da se zaradi tega tudi v danem primeru narava upnikove terjatve nikakor ni mogla spremeniti, le drugače je bila izražena, v obeh obdobjih, tako pred uvedbo evra kot po njej, pa je v bistvu predstavljala v domači valuti izraženo terjatev.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069525
ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/1, 324, 324/2, 496.
sklepčnost tožbe – trditvena podlaga – dokazno breme – izvršitev dela – dobava – datum sodbe
Trditveno breme ne pomeni, da bi morala tožnica zatrjevati prav vsako okoliščino, ki bi jo nato potrdila zaslišana priča D. B., pač pa zgolj odločilna pravno relevantna (konstitutivna) dejstva.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje sicer napačno štelo, da je trditveno in dokazno breme, da dela tožnica ni opravila, na toženki in ne pravilno – na tožnici, to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je tožnica dejstvo svoje izpolnitve obveznosti dokazala s povratnico, toženka pa ni uspela ovreči njenega aktualnega dokaznega uspeha, ki se je zato spremenil v njen dokončni dokazni uspeh
Drugačen, kasnejši, datum izpodbijane sodbe (9.3.2011) torej ne predstavlja procesne kršitve, pač pa je logična posledica dejstva, da je bila sodba v predmetnem postopku izdelana dvakrat, najprej s skrajšano in po napovedi pritožbe s polno obrazložitvijo..
zavarovanje s predhodno odredbo – izdaja večih predhodnih odredb
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno, vendar pa se mora glede na vsebino upnikovega predloga opredeliti do potrebnosti dveh ali več predhodnih odredb.
oprostitev plačila sodne takse – izvršilni postopek – pravdni postopek
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, ki ga sodišče izda v izvršilnem postopku, velja tudi v nadaljnjem pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora dolžnika.
Tožnikov mesečni prejemek bi po odbitju mesečne taksne obveznosti eno leto ne dosegal niti 50 % minimalne plače. Ob takšnem dejanskem stanju so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse.
ZJU člen 128, 128/5, 128/6, 154. ZDR člen 75, 75/1, 78. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - vodenje disciplinskega postopka - disciplinska obravnava - zastaranje - zadržanje zastaranja - bolniški stalež - smrt stranke - reparacija - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Zastaranje vodenja disciplinskega postopka je bilo zadržano le za 30 dni bolniške odsotnosti, ko se (pokojni) tožnik zaradi zdravstvenega stanja in bolečin ni mogel udeleževati disciplinske obravnave, ne pa vseh 74 dni, kolikor je trajal bolniški stalež.
Na podlagi ugotovitve, da prenehanje delovnega razmerja ni bilo zakonito, se ugotovi trajanje delovnega razmerja (pokojnega) tožnika do njegove smrti, razen za čas, ko je bil zaposlen drugje, poleg tega pa se njegovim dedičem, ki so stranke v postopku, prizna reparacija v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal, oziroma razlike v plači glede na plačo, ki jo je prejemal pri drugem delodajalcu.
zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – odpoved pravici do pravdnih stroškov
Sodna poravnava je bila sklenjena le med tožnikom in prvotoženo stranko in tako ne zavezuje drugotožene stranke. Prav tako zaveza prvotožene stranke, da se bo z drugotoženo stranko dogovorila, da ne bo terjala stroškov postopka, drugotoženi stranki ne preprečuje zahtevati povrnitve stroškov postopka.
pooblastilo odvetniku za vložitev revizije – predlog za dopustitev revizije
Zadošča, da odvetnik predloži novo in posebno pooblastilo ob vložitvi predloga za dopustitev revizije. Ob vložitvi revizije same zato ni dolžan predložiti še dodatnega pooblastila.
Morebitni dogovori med strankama o rešitvi spora ne predstavljajo dokaza, zato so navedbe tožene stranke o dogovarjanju s tožečo stranko za predmetni postopek irelevantne. Tudi sicer načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij strankam omogoča, da se kljub sodbi sodišča dogovorijo drugače.
Kljub temu, da je bil pritožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno opozorjen oziroma poučen, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnik sodišču poslala v celoti natisnjeno pritožbo brez lastnoročnega podpisa, zato je potrebno takšno nepopolno pritožbo zavreči.
odškodnina za negmotno škodo zaradi smrti bližnjega – odgovornost za škodo od nevarne stvari – dejanje oškodovanca - soprispevek
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil pokojni edini sin tožnika in da sta bila starša na njega zelo navezana, zato je primerna odškodnina za njuno duševno trpljenje ob izgubi sina 13.500,00 EUR za vsakega.
Oškodovanec (kolesar) je s svojim nepravilnim ravnanjem prispeval k škodnemu dogodku 30 %.
uklonilni zapor – nadomestitev globe – razgovor pri CSD – domneva umika predloga za nadomestitev globe – naslov za vročanje – vročanje z javnim naznanilom
Če je sodišče prvotno štelo vročanje vabila na razgovor pri CSD z objavo sporočila o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava za nezadostno oziroma nepravilno in CSD naložilo, naj storilcu ponovno pošlje vabilo na drug naslov, ki ga je sodišče samo ugotovilo na podlagi svojih evidenc, ne more naknadno šteti prvotnega vabljenja z javnim naznanilom za pravilno, temveč mora ponovno odrediti nadaljnje postopanje po določbah ZUP o vročanju z javnim naznanilom.
Posledice, ki jih storilec zatrjuje v svoji vlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti, so za storilca lahko tako hude, da po oceni pritožbenega sodišča že sama grožnja njihovega nastanka nedvomno vpliva na odločitev storilca o njegovem nadaljnjem ravnanju v cestnem prometu in je pričakovati, da bo zaradi same grožnje morebitnega nastanka teh posledic motiviran za zelo dosledno in natančno spoštovanje cestnoprometnih predpisov.
Storilcu je sicer bilo zaradi prekoračitve hitrosti v naselju izrečenih dvakrat po 5 kazenskih točk, zaradi odklona preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa še 17 kazenskih točk, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi čas storitve prekrškov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003131
ZP-1 člen 67, 67/2, 202d. ZUP člen 96a, 98.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – postopek po uradni dolžnosti – naslov za vročanje – vročanje z javnim naznanilom
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja se vroča najprej na naslov za vročanje po registru prebivalstva, če to ni uspešno pa takoj sledi vročanje z javnim naznanilom.
stroški postopka – uspeh v pravdi – služnostna pravica – stvarna služnost
Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke in ugotovilo obstoj služnostne pravice peš hoje in voženj s poljskimi vozili in traktorjem, zavrnilo pa je zahtevek na ugotovitev služnostne pravice za vožnjo z osebnimi avtomobili, tovornimi vozili in poljedelskimi stroji. Zato je tožeča stranka uspela le v 70 %, tožena pa v 30 %.
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.
Zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo, saj mora biti pravno sredstvo zagotovljeno predvsem zoper končno odločbo sodišča prve stopnje, ni pa ustavno sporna ureditev, da ni pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva.
ZPIZ-1 člen 143, 163, 163/1, 163/2. ZUP člen 225, 225/4.
invalidnina – vzrok telesne okvare – pravnomočna odločba – spremembe v stanju telesne okvare
S pravnomočno odločbo toženca z dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno, da je vzrok tožnikove telesne okvare od 1. 9. 2000 poškodba izven dela. Ker je v pravnomočno odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pri tožniku pa tudi ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, ki bi bile podlaga za priznanje novih pravic, na podlagi tožnikove zahteve za priznanje pravice do invalidnine v višjem znesku ni mogoče posegati v vzrok invalidnosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti neutemeljen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.