pripoznava tožbenega zahtevka – delno plačilo vtoževane terjatve
Glede na to, da je tožena stranka izrecno zapisala, da je potrebno dvakratno glavnico zmanjšati še za dne 27. 5. 2011 plačani znesek v višini 66.537,78 EUR, presoje sodišča prve stopnje, da je s tem vsaj po temelju priznala tožbeni zahtevek, ne more izpodbiti s pavšalno navedbo, da je „jasno zatrjevala, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke nasprotuje“.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.
verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi - pravda
Ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo in posledično izdanim sklepom o izvršbi, ki ga je izvršilno sodišče na podlagi ugovora nasprotne stranke razveljavilo v dovolitvenem delu in stvar spravilo v pravdo, bi moralo sodišče prve stopnje pravno dosledno nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZDR člen 73, 73/3, 92, 92/2, 92/2-2, 109. ZPP člen 257, 286.b, 286.b/1, 287, 287/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - sprememba delodajalca - zaslišanje strank - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Na odločitev, da je tožnica upravičena do odpravnine in odpovednega roka ob upoštevanju delovne dobe pri toženi stranki in njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je bila prevzeta, ne more vplivati, da je lastnik in zakoniti zastopnik tožene stranke tujec, ki ni bil seznanjen z možnostjo, da ga bodo zaradi delovnopravne kontinuitete bremenili daljši odpovedni roki in višje odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Bistveno tudi ni, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke subjektivno prepričan, da ne gre za delovnopravno kontinuiteto, ker so delavke s prejšnjim delodajalcem podpisale sporazume o razveljavitvi pogodb o zaposlitvi. Vprašanje, ali je šlo za spremembo delodajalca v smislu določbe 73. člena ZDR, se namreč presoja po objektivnih kriterijih.
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072432
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-c. ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev pravic iz znamke – namen znamke – tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe – kriterij obsega poslovanja – ugotovitev dejstev izven trditvene podlage
Materialno pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tehtanjem neugodnih posledic upošteven kriterij obsega poslovanja tožeče stranke v primerjavi z obsegom poslovanja tožene stranke.
Glede na trditve tožeče stranke, da tožena stranka z uporabo spornega znaka krši njene pravice iz znamk in je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, pri čemer tožeča stranka zatrjuje, da gre pri njenih znamkah za „zelo poznane znamke“, je pri presoji neugodnih posledic, ki bodo v primeru neizdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku, ali končnemu uporabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve tako, da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo.
ZPP člen 125a, 213, 287. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo – poslabšanje zdravstvenega stanja – prepis zvočnega posnetka zaslišanja
Tožničino zdravstveno stanje je bilo dne 19. 7. 2011 enako, kot je bilo v času, ko je bila izdana pravnomočna odločba imenovanega zdravnika (dne 6. 7. 2011), iz katere izhaja, da je tožnica od 16. 7. 2011 dalje zmožna za delo. Pri tožnici ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni in je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 7. 2011 dalje neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63. ZUP člen 238, 238/3. OT člen 36.
invalidska pokojnina – sprememba v stanju invalidnosti
Ker je bil tožnik invalid III. kategorije, dne 14. 1. 2009 pa je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, torej do spremembe v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb, to je od 1. 2. 2009 dalje.
ZIL-1 člen 10, 18, 135, 135/1, 135/2. ZIL člen 121, 121/1. ZVITIZR člen 23, 23-4, 77b. TRIPS člen 27, 28, 70, 70/2, 70/3.
kršitev patenta – nepatentibilni izumi – zdravila za ljudi in živali – farmacevtski proizvodi – uporaba snovi kot zdravila – pripravljalna dejanja – omejitev pravic iz patenta – neposredna uporaba TRIPS – razvoj zakonodaje na področju patentov
Uporaba patentirane snovi kot zdravila za ljudi in živali je bila izvzeta iz okvira izključnih pravic po patentu za izum te snovi, če je bila patentna prijava vložena do 31. 12. 1992.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - zavrženje predloga
Izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, ne predstavlja novega dokaza, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati kot obnovitveni razlog, saj ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ne bi mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - krivda - direktor
Toženec kot zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačil po pogodbah za posle, ki niso bili nikoli opravljeni, ni opravil, tako kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe - tožeče stranke, torej s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda v višini 81.109,56 EUR. Za ta znesek je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen, ni pa utemeljen v presežku, saj je po načelih delovnega prava delavčeva odškodninska odgovornost podana le takrat, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ne more pa delavec odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti, torej že zgolj zaradi tega, ker je opravljal delovne naloge direktorja tožeče stranke in je bil v tem svojstvu zadolžen za zakonito poslovanje tožeče stranke.
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka, je pravilna, saj je tožnik tožbo zoper sklep o razporeditvi na delo v Ljubljano umaknil takoj, ko je tožena stranka tožbeni zahtevek izpolnila (ko mu je ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo v Mariboru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072419
OZ člen 3, 39, 270, 270/1, 311, 319, 328, 329, 432, 1012, 1022, 1022/1. ZGD- 1 člen 515.
posojilna pogodba – poroštvena pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – naslov pogodbe – prenehanje obveznosti – stečaj – izbris iz sodnega registra – kavza – ničnost
Z izbrisom dolžnika iz sodnega registra po začetem in zaključenem stečajnem postopku, upnik, ker dolžnik v takem primeru nima pravnih naslednikov, svoje terjatve ne more od dolžnika izterjati. Njegova terjatev preneha le v razmerju do stečajnega dolžnika, kar pa ne pomeni, da je bila izpolnjena.
Ob sklenitvi pogodbe je toženec vedel, da izbrisani dolžnik svoje obveznost nikoli ne bo izpolnil. S pogodbo o pristopu k dolgu pa se tretji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev, tako da postane s tožnikom solidarno zavezan. Ker torej z izbrisom dolžnika - družbe P. obveznost do tožeče stranke ni bila izpolnjena, ni ovire za toženčevo zavezo, da on izpolni obveznost izbrisanega dolžnika.
ZDSS-1 člen 28. ZPP člen 6, 115, 115/2, 142, 142/1, 280, 280/2, 286, 286/4, 337. ZZVZZ člen 80a.
izostanek s prvega naroka – ustavitev postopka – upravičen razlog – zdravniško opravičilo
Tožnica je zaradi bolezni predlagala preložitev prvega naroka. Ker predlogu ni predložila zdravniškega opravičila in na narok ni pristopila, je sodišče postopek utemeljeno ustavilo.
nadomestilo plače - bolniški stalež - osnova za obračun - del plače za delovno uspešnost
V osnovo za odmero nadomestila plače za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni se všteva tudi del plače, ki je rezultat individualne uspešnosti tožeče stranke.
zamudna sodba - plača - stroški v zvezi z delom - regres za letni dopust
Slabo finančno stanje in insolventnost podjetja ne odvezujeta delodajalca, da poravna delavcu pripadajoče zneske plače in povračil stroškov iz delovnega razmerja, ki imajo podlago v zakonu in kolektivni pogodbi.
sodno varstvo - prevara - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku delovno razmerje ni veljavno prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ne izraža njegove prave volje (tožnik je napisal pri toženi stranki pripravljeno listino, pri čemer ni bil seznanjen z njeno vsebino).