ZDSS-1 člen 28. ZPP člen 6, 115, 115/2, 142, 142/1, 280, 280/2, 286, 286/4, 337. ZZVZZ člen 80a.
izostanek s prvega naroka – ustavitev postopka – upravičen razlog – zdravniško opravičilo
Tožnica je zaradi bolezni predlagala preložitev prvega naroka. Ker predlogu ni predložila zdravniškega opravičila in na narok ni pristopila, je sodišče postopek utemeljeno ustavilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil po pogodbi o zaposlitvi zadolžen tudi za spremljanje in nadzor porabe sredstev proračuna, je v kritičnem času pri obnovi lokalne ceste ravnal v nasprotju s svojimi zadolžitvami. Ker kot odgovorna oseba ni imel pristojnosti, da bi odobril oz. naročil dela, ki so za več kot polovico presegala prvotno dogovorjeno pogodbeno vrednost, je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na naravo kršitve in dela, ki ga je tožnik opravljal, ni več podano medsebojno zaupanje med njim in toženo stranko za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
Tožena stranka je izvedla sporno premestitev tožnice na podlagi določb ZJU, takšno premestitev pa so očitno narekovali vsebinski razlogi, kar bo predmet bodočega meritornega preizkusa izpodbijane odločitve. Zato se sodišče prve stopnje še ni moglo opredeliti do zatrjevanja tožnice o šikaniranju, ki naj bi ga bila deležna s strani nadrejenih delavcev. Njena terjatev v fazi odločanja o izdaji začasne odredbe ni verjetno izkazana.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tako pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje kot zoper sklep, s katerim je tožnico pozvalo, naj popravi nepopolno vlogo, saj zoper takšni odločitvi sodišča pritožba ni dovoljena.
Ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo v zakonskem roku, odgovor na tožbo pa tudi vsebuje vse potrebne sestavine, niso izpolnjeni pogoji niti za zavrženje odgovora na tožbo niti za izdajo zamudne sodbe
Glede na to, da je bila tožnica, preden ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, dalj časa v bolniškem staležu in da je že predhodno sporočila, da bo letni dopust izrabila tik pred upokojitvijo, je pravilen zaključek, da letnega dopusta ni mogla izrabiti iz objektivnih razlogov. Zaradi tega je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust utemeljen.
ZPP člen 125a, 213, 287. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
začasna nezmožnost za delo – poslabšanje zdravstvenega stanja – prepis zvočnega posnetka zaslišanja
Tožničino zdravstveno stanje je bilo dne 19. 7. 2011 enako, kot je bilo v času, ko je bila izdana pravnomočna odločba imenovanega zdravnika (dne 6. 7. 2011), iz katere izhaja, da je tožnica od 16. 7. 2011 dalje zmožna za delo. Pri tožnici ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi iste bolezni in je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 19. 7. 2011 dalje neutemeljen.
vojak - obstoj delovnega razmerja - prestop iz JLA v TO - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - stari ZDR
Pravočasnost tožnikove zahteve za varstvo pravic in pravočasnost vložitve tožbe je treba presojati upoštevaje specifičnost tožnikovega primera, na katerega so vplivale njegove hude zdravstvene težave duševne narave. Tožnik v času pred vložitvijo zahteve zaradi zdravstvenih težav ni bil zmožen oziroma sposoben razumeti, da tožena stranka s svojim ravnanjem krši njegove pravice iz delovnega razmerja. Zato mu ni mogoče očitati, da je zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki vložil po izteku roka iz drugega odstavka 80. člena ZTPDR - ta rok je začel v tožnikovem primeru teči šele, ko je izvedel (je bil sposoben razumeti), da so mu pravice iz delovnega razmerja kršene.
ZPIZ-1 člen 60, 93, 93/3, 93/3-1, 159, 159/1, 159/2.
delna invalidska pokojnina – priznanje pravice – izplačevanje
S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnik kot invalid II. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami v skrajšanem delovnem času štiri ure dnevno nima pravice do delne invalidske pokojnine, je zmotno uporabilo materialno pravo. Zavarovanec pridobi to pravico z dnem, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji, neodvisno od izvršitve pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Pričetek dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu je bistven za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Čeprav tožnica dejansko zaradi zdravstvenih razlogov ni začela delati kot kmetica s skrajšanim delovnim časom po 4 ure dnevno, se ji od dne 3. 6. 2010 dalje izplačuje delna invalidska pokojnina, saj od tega dne ni bila več v bolniškem staležu za polni delovni čas, temveč za krajši delovni čas od polnega po 4 ure dnevno in je bila na tak način tudi zavarovana.
invalidnost – samostojni podjetnik – III. kategorija invalidnosti – omejitve pri delu – nastanek invalidnosti – pravnomočnost
Do trajnih sprememb v tožničinem zdravstvenem stanju je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prišlo dne 10. 7. 2001. Ker je to obdobje invalidnosti obseženo v pravnomočni odločbi toženca z dne 14. 7. 2005, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, do tega datuma ni mogoče upoštevati tožničine invalidnosti, saj bi bilo s tem poseženo v pravnomočno odločitev, zato je pritožbeno sodišče kot datum nastanka invalidnosti določilo 15. 7. 2005, ki še ni zajet v zavrnilni dokončni odločbi toženca.
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.
sodno varstvo - prevara - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku delovno razmerje ni veljavno prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ne izraža njegove prave volje (tožnik je napisal pri toženi stranki pripravljeno listino, pri čemer ni bil seznanjen z njeno vsebino).
ZPIZ-1 člen 57, 60, 60/2, 60/2-3, 96, 96/1,163. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2008 dalje točka 1.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – kategorija invalidnosti
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo ustrezno delo z omejitvami od 21. 9. 2005. V novem invalidskem postopku so mu bile priznane dodatne omejitve v zvezi z delom od 1. 6. 2009 dalje. Prišlo je do spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila. O pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno na novo odločiti.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri toženi stranki pri plači za december 1997 že prejel jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - krivda - direktor
Toženec kot zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačil po pogodbah za posle, ki niso bili nikoli opravljeni, ni opravil, tako kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe - tožeče stranke, torej s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda v višini 81.109,56 EUR. Za ta znesek je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen, ni pa utemeljen v presežku, saj je po načelih delovnega prava delavčeva odškodninska odgovornost podana le takrat, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ne more pa delavec odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti, torej že zgolj zaradi tega, ker je opravljal delovne naloge direktorja tožeče stranke in je bil v tem svojstvu zadolžen za zakonito poslovanje tožeče stranke.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
ZZVZZ člen 81, 82. ZDSS-1 člen 77. ZPP člen 274. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – pravnomočna odločba
Z odločbo z dne 13. 7. 2011 je že bilo pravnomočno odločeno o bolniškem staležu za obdobje od 12. 7. do 18. 7. 2011 ter še za dan 19. 7. 2011, za katerega je bilo odločeno, da je od tega dne tožnik zmožen za delo, ni pa bil določen datum, do kdaj oziroma v katerem obdobju je zmožen za delo. Zato ni ovir za odločanje o bolniškem staležu od 20. 7. 2011 dalje oziroma do 15. 8. 2011, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt.
ZPIZ-1 člen 143, 163, 163/1, 163/2. ZUP člen 225, 225/4.
invalidnina – vzrok telesne okvare – pravnomočna odločba – spremembe v stanju telesne okvare
S pravnomočno odločbo toženca z dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno, da je vzrok tožnikove telesne okvare od 1. 9. 2000 poškodba izven dela. Ker je v pravnomočno odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pri tožniku pa tudi ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, ki bi bile podlaga za priznanje novih pravic, na podlagi tožnikove zahteve za priznanje pravice do invalidnine v višjem znesku ni mogoče posegati v vzrok invalidnosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti neutemeljen.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.