nadomestilo plače - bolniški stalež - osnova za obračun - del plače za delovno uspešnost
V osnovo za odmero nadomestila plače za čas začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni se všteva tudi del plače, ki je rezultat individualne uspešnosti tožeče stranke.
nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
pripoznava tožbenega zahtevka – delno plačilo vtoževane terjatve
Glede na to, da je tožena stranka izrecno zapisala, da je potrebno dvakratno glavnico zmanjšati še za dne 27. 5. 2011 plačani znesek v višini 66.537,78 EUR, presoje sodišča prve stopnje, da je s tem vsaj po temelju priznala tožbeni zahtevek, ne more izpodbiti s pavšalno navedbo, da je „jasno zatrjevala, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke nasprotuje“.
ZPIZ-1 člen 143, 163, 163/1, 163/2. ZUP člen 225, 225/4.
invalidnina – vzrok telesne okvare – pravnomočna odločba – spremembe v stanju telesne okvare
S pravnomočno odločbo toženca z dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno, da je vzrok tožnikove telesne okvare od 1. 9. 2000 poškodba izven dela. Ker je v pravnomočno odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pri tožniku pa tudi ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, ki bi bile podlaga za priznanje novih pravic, na podlagi tožnikove zahteve za priznanje pravice do invalidnine v višjem znesku ni mogoče posegati v vzrok invalidnosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti neutemeljen.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri pravnemu predniku tožene stranke pri plači za september 2000 že prejel jubilejno nagrado za 30 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
pokojninska osnova - nadurno delo - pravnomočna zavrnilna odločba
S povsem enako zahtevo, kot jo je tožnik vložil že dne 2. 11. 2005 in jo je toženec zavrnil, takšna odločitev pa je bila potrjena tudi v sodnem postopku, je tožnik dne 22. 3. 2010 ponovno uveljavljal, da se mu pri izračunu invalidske pokojnine upoštevajo plače, ki jih je prejel za delo preko polnega delovnega čas v obdobju od 1973 do 1981. Toženec je zahtevo zakonito zavrgel, saj se dejansko in pravno stanje ali pravna podlaga, na katero opira zahtevek, nista spremenila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi - osebna vročitev - sprememba tožbe - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - reparacija
Upoštevaje dokazno breme in glede na to, da toženec pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku ni poslal priporočeno s povratnico, je sodišče prve stopnje utemeljeno v tožnikovo korist upoštevalo, da je šele dan ali dva po tem prevzel pošiljko, ko je bila ta vročena njegovemu očetu. Tožnik je nato tožbo vložil priporočeno po pošti v predpisanem 30-dnevnem roku za vložitev tožbe, tako da je tožba pravočasna.
Glede na to, da je bilo pravi vzrok za odpoved nekvalitetno delo tožnika, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri toženi stranki pri plači za december 1997 že prejel jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
ZPIZ-1 člen 390, 391, 397, 446. ZPIZ člen 123, 124, 125, 126, 127, 128.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – pravice po ZPIZ-1 – tujec
Tožnik je invalid III. kategorije s pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu od 1. 9. 2002 na podlagi prej veljavnega ZPIZ, ni pa uživalec pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo po prej veljavnem ZPIZ. Zato na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti. Ob ustrezni zahtevi in izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le eno od pravic po ZPIZ-1, ki pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo ne pozna več.
ZPIZ-1 člen 57, 60, 60/2, 60/2-3, 96, 96/1,163. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2008 dalje točka 1.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – kategorija invalidnosti
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo ustrezno delo z omejitvami od 21. 9. 2005. V novem invalidskem postopku so mu bile priznane dodatne omejitve v zvezi z delom od 1. 6. 2009 dalje. Prišlo je do spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila. O pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno na novo odločiti.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - krivda - direktor
Toženec kot zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačil po pogodbah za posle, ki niso bili nikoli opravljeni, ni opravil, tako kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe - tožeče stranke, torej s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda v višini 81.109,56 EUR. Za ta znesek je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen, ni pa utemeljen v presežku, saj je po načelih delovnega prava delavčeva odškodninska odgovornost podana le takrat, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ne more pa delavec odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti, torej že zgolj zaradi tega, ker je opravljal delovne naloge direktorja tožeče stranke in je bil v tem svojstvu zadolžen za zakonito poslovanje tožeče stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072419
OZ člen 3, 39, 270, 270/1, 311, 319, 328, 329, 432, 1012, 1022, 1022/1. ZGD- 1 člen 515.
posojilna pogodba – poroštvena pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – naslov pogodbe – prenehanje obveznosti – stečaj – izbris iz sodnega registra – kavza – ničnost
Z izbrisom dolžnika iz sodnega registra po začetem in zaključenem stečajnem postopku, upnik, ker dolžnik v takem primeru nima pravnih naslednikov, svoje terjatve ne more od dolžnika izterjati. Njegova terjatev preneha le v razmerju do stečajnega dolžnika, kar pa ne pomeni, da je bila izpolnjena.
Ob sklenitvi pogodbe je toženec vedel, da izbrisani dolžnik svoje obveznost nikoli ne bo izpolnil. S pogodbo o pristopu k dolgu pa se tretji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev, tako da postane s tožnikom solidarno zavezan. Ker torej z izbrisom dolžnika - družbe P. obveznost do tožeče stranke ni bila izpolnjena, ni ovire za toženčevo zavezo, da on izpolni obveznost izbrisanega dolžnika.
sodno varstvo - prevara - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku delovno razmerje ni veljavno prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ne izraža njegove prave volje (tožnik je napisal pri toženi stranki pripravljeno listino, pri čemer ni bil seznanjen z njeno vsebino).
ZZVZZ člen 81, 82. ZDSS-1 člen 77. ZPP člen 274. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – pravnomočna odločba
Z odločbo z dne 13. 7. 2011 je že bilo pravnomočno odločeno o bolniškem staležu za obdobje od 12. 7. do 18. 7. 2011 ter še za dan 19. 7. 2011, za katerega je bilo odločeno, da je od tega dne tožnik zmožen za delo, ni pa bil določen datum, do kdaj oziroma v katerem obdobju je zmožen za delo. Zato ni ovir za odločanje o bolniškem staležu od 20. 7. 2011 dalje oziroma do 15. 8. 2011, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt.
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.