ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 167, 179. ZVZD člen 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - invalidnina - premoženjska škoda - mesečna renta
Podana je objektivna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca), saj se je tožnik poškodoval pri delu z nevarnim strojem. Poleg tega je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker način dela, kot ga je v konkretnem primeru dopuščala, ni bil pravilen in v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072431
ZPP člen 157, 285, 316, 316/1. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 člen 22, 23. ZIL-1 člen 75, 76.
pravdni stroški – povod za tožbo – pripoznava tožbenega zahtevka – kršitev pravic iz znamke – licenčna pogodba – poziv na opustitev ravnanja
Ne da povoda za tožbo tisti domnevni kršitelj pravice iz znamke, ki ni vedel za kršitev, in ga imetnik pravice iz znamke pred vložitvijo tožbe ni opomnil. V takšnem primeru mora tožeča stranka sama nositi pravdne stroške, če vloži tožbo, in so izpolnjene tudi druge predpostavke po 157. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0005245
ZIZ člen 23. ZPP člen 189, 189/3.
litispendenca - identiteta zahtevka - izvršba na podlagi menice - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - različno dejansko stanje - veljavnost meničnega razmerja
Dejanski stanji sta v konkretnem primeru različni: menični zahtevek je po vsebini pravnega varstva (četudi so glede na naravo menice dopustni ugovori iz temeljnega posla) širši, saj omogoča celovitejše pravno varstvo. V konkretnem primeru se sicer neenaka zahtevka tudi medsebojno ne izključujeta. Ugoditev zahtevku na plačilo meničnega dolga avtomatično ne pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o pristopu k dolgu (oz. ugotovitev neobstoja terjatev po teh pogodbah in vračilo menic) ni utemeljen.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 174. ZPIZ-1 člen 94.
odškodninska odgovornost delodajalca - mesečna renta - prikrajšanje pri plači - izgubljeni dobiček - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - dokazovanje - trditveno in dokazno breme
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je ob upoštevanju plače in nadomestila za invalidnost prikrajšana, in ker ni dokazala, da ima iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti mesečni izgubo na dohodku, je njen tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova razlike v plači in izpada dohodka ter plačilo rente neutemeljen.
Tožeča stranka se je sklicevala na prodajo hiše, s katero je očitno tožena stranka pridobila premoženjski ekvivalent (kupnino). Navaja še, da je tožena stranka lastnica poslovnih prostorov v centru Ljubljane, ki jih oddaja v najem poslovnim subjektom. Iz trditvene podlage spora izhaja nadalje, da je tožena stranka imetnik poslovnega deleža v tožeči stranki (40%) in družbi F., d.o.o., pri čemer tožeča stranka ni podala navedb, da bi bila poslovna deleža brez vrednosti. Prav tako dejstvo, da je tožeča stranka tik pred upokojitvijo, ne utemeljuje zaključka, da nima drugih sredstev, dohodkov, prihrankov. Nasprotno, iz neprerekanih trditev tožene stranke izhaja, da pridobiva (najmanj) dohodke iz naslova najemnine za poslovno prostore. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi predloga za izdajo začasne odredbe se zaključek sodišča prve stopnje o neizkazani nevarnosti izkaže kot pravilen.
Iz navedb tožeče stranke izhaja bojazen, da bo dokazni postopek o izvajanju konkurenčne dejavnosti in posledično odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi ravnanja tožene stranke (odsvojitev družbe A., d.o.o.) onemogočen ali vsaj otežen. Takšna bojazen bi lahko utemeljevala predlog za zavarovanje dokazov po 264. členu ZPP, ni pa ji namenjen postopek zavarovanja z začasno odredbo.
Stečajna upraviteljica je organ postopka zaradi insolventnosti in se je kot taka skladno z določilom 101. člena ZFPPIPP dolžna držati navodil sodnika, ki vodi postopek. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je stečajni upraviteljici prepustilo svojo dolžnost iz drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ni zagrešilo nobene take postopkovne kršitve, ki bi terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - dokazno breme - priča - dokaz s pričami - dokončna odločba - nepremoženjska škoda
Četudi je v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno, da je bil tožnik po spornem dogodku začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela, to še ne pomeni, da je dokazano, da se tožnik ni poškodoval na delu pri toženi stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - zagovor - sodna razveza
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacijo in odškodnino ni utemeljen, saj je bilo pisno opozorilo pred odpovedjo, ki ga je tožena stranka podala tožnici, utemeljeno in podano v zakonsko določenem roku. Prav tako je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga dana v roku in je bil pri njej podan resen in utemeljen razlog. Tožnica namreč ni ravnala skladno s 35. členom ZDR, ko je pismo, v katerem je v zvezi s toženo stranko navajala neresnične stvari, poslala na devet različnih naslovov, kar je povzročilo tudi določene posledice pri toženi stranki (inšpekcijski pregledi, odziv različnih državnih organov oz. organov lokalne skupnosti ipd.).
domneva insolventnosti – (ne)izpodbojnost domneve – ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka
Ker dolžnik v ugovornem roku ni (pravilno) ugovarjal predlogu za začetek stečajnega postopka, je sodišče prve stopnje imelo podlago za domnevo dolžnikove insolventnosti in je na podlagi 2. odstavka 239. člena ZFPPIPP začelo stečajni postopek. Domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pa dolžnik s pritožbo ne more izpodbijati. Dolžnik ima možnost ugovarjati, da ni insolventen le v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme o obstoju terjatve po računu
Tožena stranka je trdila, da spornega računa ni nikoli prejela, zato ne ve, na kaj se nanaša. Ob takšnih trditvah tožene stranke in dejstvu, da obračuna obresti tožeča stranka ni predložila, se je trditveno in dokazno breme glede terjatve po tem računu prevalilo nanjo.
pomanjkljiva trditvena podlaga – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – nesklepčnost zahtevka – okoljske dajatve zaradi onesnaževanja voda – storitev odvajanja odpadne komunalne vode
Kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu v postopku v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Pa tudi sicer materialno procesno vodstvo v teh postopkih ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP ne upoštevajo (453. člen ZPP).
Znamka ne daje imetniku pravice, da prepove njeno uporabo v zvezi z blagom, ki ga je imetnik (že) dal na trg v Republiki Sloveniji ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.
Ob trditvah tožene stranke, da prodaja blago, ki je s soglasjem tožeče stranke prišlo na trg, bi sicer tožeča stranka še vedno lahko uspela s tožbo zaradi kršitve njene znamke in toženi stranki prepovedala nadaljnjo uporabo znamke, če bi zatrjevala okoliščine iz drugega odstavka 50. člena ZIL-1.
Ker se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel na predlog tožnika, ne pa po uradi dolžnosti (na predlog za uvedbo postopka za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanj, ki ga poda osebni zdravnik zavarovanca), tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zastopanja v postopku pri tožencu, kljub temu da je s pritožbo, za katero uveljavlja povrnitev stroškov, uspel.
Ravnanja obdolženca, ki ga v pritožbi priznava tudi sam, češ da je izjavil, da se mu ne zdi potrebno, da bi pihal, ker ni nič pil, si ni mogoče razlagati drugače, kot odklonitev odrejenega preizkusa alkoholiziranosti, ki mu je bil odrejen v skladu s pooblastili, ki jih policistu dajejo določbe 132. člena ZVCP-1. Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda namreč šteje poleg neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma strokovnega pregleda.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – delovno mesto
Pri tožniku je bilo tudi po 20. 11. 2010 oko bolj občutljivo na dražeče kemične snovi, ki jim je izpostavljen v delovnem okolju, zato so mu bili odsvetovani izpostavljenost dražečim kemičnim snovem in neugodnemu toplotnemu okolju ter delo v prepihu in prostorih, kjer so v zraku dražeče snovi. Tožnik zato za delo pod splošnimi pogoji, ki vsebuje kot eno izmed del in nalog barvanje in lakiranje, v spornem obdobju ni bil zmožen.
pravni interes za pritožbo zoper obrazložitev sodbe – zavrženje pritožbe
Ker obrazložitev ne predstavlja odločitve o stvari, na položaj strank nima pravnih učinkov, zato stranke nimajo pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper obrazložitev odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - diskriminacija
Tožena stranka se je v skladu s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločila, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožnica, drugače razporedi med zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožnici utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odpoved dediščini – odpoved v korist določenega dediča – izjava o odstopu svojega dednega deleža
Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – popravni sklep – plačilo odvetniških storitev – specificiran račun – davek
Morebitne pomanjkljivosti izstavljenega računa ne vplivajo na obveznost toženca, da plača tožnici za nesporno opravljene odvetniške storitve. Pomanjkljivosti izstavljenega računa in s tem odvetniškega poslovanja so tako lahko predmet ustreznega inšpekcijskega nadzora, ne pa pravdnega postopka.